Resnice in laži o alkoholu, ki bi jih moral poznati vsak mladostnik

“Varen način pitja alkohola” ne obstaja.

Prav vsak popit kozarec vina ali pločevinka piva lahko že pomeni preveč alkohola. Velja tudi za kozarec rdečega vina.

Da rdeče vino krepi zdravje, je mit, ki je veljal dokler nismo poznali negativnih učinkov alkohola. Podobno kot še nekatera bizarna zdravila (trakulja za hujšanje, tobak kot zdravilo za astmo in raka, netopirjeva kri za boljši vid ipd.) tudi uživanje alkohola sodi na smetišče zgodovine neprimernih zdravil, ki so se včasih priporočala in široko uporabljala.

Če ne bi bilo tako, ne bi vsak dan v Sloveniji povprečno umrla dva človeka zaradi posledic, ki jih lahko pripišemo alkoholu in ne bi izgubili 228 mio eur zaradi zdravljenja bolezni, poškodb povezanih z alkoholom, kriminalnih dejanj in nesreč, ki so posledica pitja alkohola. Če bi upoštevali še posredne posledice, kot so duševno trpljenje, pridružene bolezni, ki jih ne bi bilo, če ne bi bilo alkohola, nasilje v družinah, se številka večkratno poveča.

S trošarinami od prodaje alkohola ne pokrijemo niti polovice stroškov.

(Ne preveč) dobri zgledi:

  1. staršev. Vsak starš si za svojega otroka želi le najboljše: zdravje, uspeh in srečo. Alkohol ne pripomore k ničemur od tega. V bistvu botruje temu, da človek peša na vseh, za srečno življenje, pomembnih področjih. Alkohol je premnogokrat vzrok nasilja, nesreč, bolezni in nerazumevanja v družinah. Pa vendar včasih starši “eno govorijo” in drugo delajo. Včasih celo s kozarcem v roki. Naj to ne bo tvoj izgovor, ampak prej opozorilo, kako resno je alkohol zakoreninjen v naši kulturi.
  2. vrstnikov. Vpliv vrstnikov je v mladosti pomemben. Za mlade je pomembno druženje in medsebojni odnosi. Veselje pod vplivom alkohola pa ni pravo veselje. Nihče ne bo mislil, da si zabaven/na, če se ti vrti, bruhaš, si nasilen/a ali če drugim ne pustiš, da bi spali… Razlika v veselju je, če se smeješ skupaj z drugimi ali pa se ljudje smejejo tebi.

Alkohol deluje na mlade x – krat bolj negativno.

Zanesljivo so mladi, ki prvič pijejo alkohol, zanj bolj dovzetni in že pri manjših količinah pride do izrazitih vplivov na vedenje in zavest. Pri nekaterih lahko pride do opitosti že po dveh požirkih tekile, zato o standardni merici alkohola, po kateri pri mladostniku še ne pride do znakov opitosti, sploh ne moremo govoriti.

Mladostnik že po enkratni opitosti lahko doživi škodo (poškodba glave, posilstvo, občutek zaznamovanosti in sramu pred prijatelji), ki ga nato spremlja vse življenje. Pod vplivom alkohola lahko naredimo kaj, kar bomo vse življenje obžalovali. Gre za odgovornost do sebe, pa tudi do drugih.

Z zapleti se v Centru za zastrupitve Interne klinike in na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana srečujejo praktično vse leto. Na Pediatrični kliniki sprejemajo tudi otroke (do 18 let) v kritičnem zdravstvenem stanju zaradi zastrupitve z alkoholom. Nekateri mladostniki potrebujejo oživljanje in zdravljenje na intenzivni terapiji.

Dodatno nevarnost predstavljajo mešanje alkohola z energijskimi pijačami, kar je še posebej priljubljeno med mladimi. Slednje je lahko tudi usodno. Kadar popijemo takšno kombinacijo pijač, občutimo manj pijanosti in utrujenosti, ne čutimo niti glavobola, zato posledično popijemo tudi večjo količino. Mislimo, da smo popolnoma trezni, a dejansko to ne drži: refleksi in koordinacija so upočasnjeni, zaradi česar smo v takšnem stanju – sploh če sedemo za volan – zelo nevarni.

Še posebej nevarno je takšno ravnanje za tiste, ki imajo prirojene motnje na srcu; velikokrat pride denimo do zapletov tudi pri mladih zdravih športnikih, ki v kratkem času popijejo večje količine alkohola.

Alkohol uničuje naravno inteligenco telesa

Mladostniški možgani se še razvijajo, zato je škodljiv vpliv alkohola nanje večji. Prav tako centri za nadzor, ki opozarjajo na nevarnosti, še niso razviti, zato mladi pogosteje sprejemajo nepremišljene odločitve. Vse več raziskav kaže, da alkohol povzroči več škode pri možganskem razvoju mladostnikov in pušča bistveno hujše posledice, kot na odraslih možganih.

Uživanje alkohola v tem razvojnem obdobju lahko močno vpliva na možgansko strukturo in delovanje. Dokazano je, da pitje alkohola vpliva na nevropsihološko delovanje (npr. spominske funkcije) mladih in lahko poslabša rast in celovitost nekaterih možganskih struktur. Poleg tega lahko uživanje alkohola v adolescenci spremeni pretok krvi v nekaterih možganskih predelih in električne možganske aktivnosti. Pri najstnikih, ki uživajo alkoholne pijače, je tudi raven koncentracije znatno nižja.

Ogroženost imunskega sistema in dovzetnost za bolezni

Uživanje alkohola slabi imunski sistem, zaradi česar je organizem bolj dovzeten za različne vrste bolezni.

Že dolgo časa namreč vemo, da obstaja povezava med pitjem alkohola in njegovimi škodljivimi učinki na imunski sistem. Manj znano pa je dejstvo, da na naš imunski odziv vplivajo že manjše in ne le večje količine alkohola ter povečajo tveganje za okužbe in bolezni. ˝Alkohol vpliva na vse vidike imunskega odziva organizma, kar zmanjša našo odpornost na širok spekter patogenov, vključno z virusi in bakterijami. Pri virusnih okužbah alkohol lahko poveča dovzetnost za okužbo ali prispeva k težjemu poteku bolezni˝(National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism; Alcohol Research: Current Reviews).

Različni miti, kot so, da pitje alkohol uničuje novi koronavirus, da pitje alkoholnih pijač z visokim odstotkom alkohola ubije virus v vdihanem zraku, da pitje alkohola (pivo, vino, žgane pijače, zeliščni alkohol) spodbuja imunost in odpornost proti virusu, ne držijo. Pitje alkohola, ne glede na vrsto alkoholne pijače, nas ne bo zaščitilo pred boleznijo covid -19, niti ne bo preprečilo okužbe s koronavirusom. Naš imunski sistem lahko krepimo z zdravim načinom prehranjevanja in redno telesno aktivnostjo.

Pravila pri hujšanju

Alkohol redi skoraj 2 -krat bolj kot čisti sladkor in spodbuja apetit. Je kalorična bomba, saj 1 gram alkohola vsebuje 7 kalorij in se presnavlja precej drugače kot ostala makrohranila. Alkohol organizem zazna kot strupeno snov in zato usmeri vso pozornost v samo razgradnjo in poznejše izločanje. Posledica tega je, da telo preneha porabljati kalorije, katerih viri so zajtrk, malica, kosilo in še kakšen prigrizek, in se osredotoči samo in zgolj na razgradnjo alkohola. Telo ne porablja maščobe, dokler se ukvarja z razgradnjo alkohola oz. se energija iz makrohranil samo kopiči.

Pivski trebuh tako dejansko ni posledica kopičenja maščobe pretvorjene iz alkohola, ampak iz ostalih kalorij, ker jih telo nima možnosti razgraditi.

Več o projektu Z 0.0.


Zanimive vsebine: Reši vprašalnik in / ali kviz