Vizija Karitas:

Karitas – ljubeča skrb Cerkve za ljudi v stiski.
Glas revnih v družbi.
V službi človekovega dostojanstva.

Vizije prioritetnih področij (2014-2018):

SODELAVCI: Karitas so usposobljeni in srčni sodelavci, ki svoje delo opravljajo iz ljubezni do sočloveka v stiski.

PROGRAMI: Karitas učinkovito in celostno pomaga človeku v stiski tako, da varuje človekovo dostojanstvo, gradi medgeneracijsko solidarno življenjsko okolje in je blizu vsem ljudem v stiski, predvsem pa družinam, otrokom in starejšim.

DRUŽBA: Karitas je zagovornik dostojanstva vsakega človeka, še posebej revnih in ranjenih. Karitas kot občestvo ustvarja dom za vse, s tem da v družbi sodeluje z drugimi ter z obveščanjem in ozaveščanjem gradi pravično, sočutno in solidarno družbo.

MREŽA: Karitas deluje kot mreža (občestvo), ki z jasno identiteto povezuje deležnike v učinkovit in odziven pastoralni organizem.

TEMELJNE VREDNOTE IN NAČELA

Karitas si prizadeva, da bi odgovarjala na dejanske potrebe ljudi v stiski, ohranjala njihovo dostojanstvo, z njimi tesno sodelovala, jih pooblaščeno zastopala in jim z vsakovrstno pomočjo omogočila, da se osamosvojijo in v čim večji meri sami prevzamejo odgovornost za svoje življenje.

Karitas v Sloveniji v celoti sprejema Sklepe Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, smernice Krovnega dokumenta Pridite in poglejte, usmeritve pastoralnih svetov in se pridružuje temeljnim načelom in vrednotam, zapisanim v strateških načrtih Caritas Internationalis in Caritas Europa.

Konkretno to pomeni, da je Karitas zvesta naslednjim temeljnim vrednotam in načelom:

•  Evangelij

Karitas črpa navdih in moč za svoje delo iz evangelija Jezusa Kristusa, katoliškega družbenega nauka, navodil cerkvenega učiteljstva in iz izkušenj ljudi v stiski, po katerih Jezus vedno znova vabi k ljubezni do bližnjega.

•  Človekova enkratnost in dostojanstvo

Karitas se vedno in povsod zavzema, da je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja socialnih, ekonomskih in drugih politik države ter tudi v osrčju oblikovanja pastoralnih smernic katoliške Cerkve v Sloveniji. Človekovo dostojanstvo je neločljivo povezano s človekovimi pravicami, ki so utemeljene v zakonih.

Sodelavci Karitas pomagajo posamezniku, družini, skupini ne glede na biološke, osebnostne, statusne, nacionalne, verske, ideološke, politične in druge razlike. Vse osebe, potrebne materialne, duhovne ali duševne pomoči, sprejemajo, takšne kot so, in se pri delu z njimi opirajo na pozitivne strani njihovega življenja.

Sodelavci Karitas ob nudenju pomoči ljudem v stiski, medsebojnem sodelovanju ali ob sodelovanju s sodelavci drugih organizacij varujejo dostojanstvo, zasebnost, osebno, psihofizično in duhovno celovitost in individualnost posameznika ter upoštevajo njegovo kulturo in vrednote.

•  Družina

Družina je temeljna celica župnijskega občestva, lokalne skupnosti in družbe. Karitas vidi družino kot ljubečo, spoštljivo, vzgojno in ustvarjalno temeljno skupnost, v kateri se razvijajo in živijo osnovne oblike solidarnosti, ki se še posebej kažejo v skrbi za otroke, invalidne, bolne in starejše. Karitas se vsestransko zavzema za družino in ji pomaga, da vzdrži pod težkimi pritiski globalizacije, tržnega gospodarstva in potrošništva. Bori se proti vsem oblikam nasilja v družinah, alkoholizmu in drugim oblikam deviacij. Pri svojem delu je še posebej pozorna do stisk družin.

•  Zaščita človeškega življenja

Karitas se zavzema za zaščito človeškega življenja od njegovega spočetja do naravne smrti. Z zagovorništvom, preventivnimi in drugimi programi poskuša ustvarjati razmere za ohranjanje in spoštovanje življenja.

Karitas nasprotuje vsem znanstvenim poskusom z zarodki in drugimi oblikami manipulacije z genskimi zapisi človeških bitij.

Karitas se trudi ovrednotiti in osmisliti starost z različnimi programi za medgeneracijsko sožitje.

•  Prostovoljstvo

Prostovoljno delo v župnijskih, dekanijskih, mestnih in območnih karitas je osnovni način delovanja Karitas. Prostovoljec je, zaradi svoje vključenosti v župnijsko in lokalno skupnost ter zaradi neposrednega stika s potrebami ljudi v svoji okolici, razumljen in spoštovan kot temeljni in nezamenljiv usmerjevalec in izvajalec karitativne dejavnosti. Poleg strokovnih delavcev se prostovoljstvo uveljavlja tudi na škofijski in nacionalni ravni Karitas. Organizacije Karitas na vseh ravneh strokovno in duhovno podpirajo ter spremljajo prostovoljce.

•  Zagovorništvo in opolnomočenje ubogih

Nepokrite stiske so prednostna naloga Karitas v Sloveniji. Sodelavci Karitas na svojem območju odkrivajo nove socialne stiske in spodbujajo širšo javnost in državne ustanove tako, da predlagajo možne rešitve ter po svojih močeh pomagajo in sodelujejo v širšem družbenem procesu boja proti revščini in socialni izključenosti v t. i. socialni mreži.

Sodelavci Karitas jemljejo ljudi v stiski za svoje bistvene partnerje. Glede na njihove stiske v hitro spreminjajočem se svetu jih spodbujajo k čim večji samostojnosti in odgovornosti za svojo prihodnost. Pri tem upoštevajo njihovo telesno in duševno zdravje. Karitas daje svoj glas in vsakovrstno oporo tistim, ki so odrinjeni na rob družbe. Zagovorništvo in pomoč jim omogočata, da postanejo sami povzročitelji pozitivnih sprememb v svojem življenju. S tem ohranijo oziroma si povrnejo samospoštovanje in dostojanstvo.

•  Solidarnost in subsidiarnost

Temeljno načelo delovanja Karitas je solidarnost, ki obče dobro postavlja pred lastne interese, pri tem pa podpira in utrjuje graditev skupnosti.

Organizacije Karitas ravnajo v skladu z načelom subsidiarnosti (podpora in dopolnjevanje) opredeljenem v cerkvenem družbenem nauku. V skladu s tem načelom višje ravni organizacije posegajo v nižje ravni le, če je pomoč, podpora in dopolnjevanje resnično potrebno, če so stiske nezadostno pokrite ali pa v primeru zagotavljanja dolgoročnih in širših ciljev, ki jih lahko uresniči le večja organizacija. Subsidiarnost se kaže v razširjanju sodelovanja, decentralizaciji odločanja in prijateljskem partnerstvu.
Slovensko karitas sestavljajo škofijske Karitas, ki usklajujejo delo dekanijskih oziroma župnijskih Karitas na področju svoje škofije. V posameznih škofijah Slovenska karitas nastopa komplementarno in subsidiarno s škofijskimi.

•  Nepridobitnost in preglednost poslovanja

Dejavnost ustanov Karitas je nepridobitna. Sodelavci in ustanove Karitas si prizadevajo za odprto in pregledno poslovanje ter se zavezujejo k brezpogojnemu poštenju, doslednemu upoštevanju namena prejetih sredstev in delu v korist ljudi v stiski.

•  Skupna odgovornost in partnersko sodelovanje v mreži Karitas

Organizacije Karitas kot ena družina sprejemajo skupno odgovornost za ljudi v stiski in so dejavni soudeleženci skupnih aktivnosti mreže na različnih ravneh – od župnijske do slovenske. Pri tem spoštujejo avtonomijo vsake posamezne organizacije v mreži Karitas, hkrati pa dejavno podpirajo partnersko sodelovanje med organizacijami in koordinacijo na vseh ravneh ter krepijo strukture in zmogljivosti posameznih organizacij za delo v korist in z ljudmi v stiski.

Organizacije Karitas si prizadevajo razvijati kulturo odprtega dialoga, partnerskega sodelovanja, medsebojnega spoštovanja, podpore, dopolnjevanja in solidarnosti v svoji mreži tako med organizacijami kot tudi med sodelavci – prostovoljci in zaposlenimi.

•  Stalno izobraževanje in skrb za osebno rast

Sodelavci Karitas se zavedajo, da karitativno delo ni le nenehno razdajanje ljudem v stiski, ampak obenem tudi osebnostna rast in učenje s človeškimi, strokovnimi in duhovnimi vidiki. Služenje bližnjemu je pogojeno s pozitivnim odnosom do sebe in svojega dela. Sodelavci in ustanove Karitas si prizadevajo za stalno izobraževanje in izpopolnjevanje z namenom osebnega oblikovanja ter večje strokovnosti, učinkovitosti in razvojne usmerjenost pri reševanju stisk.

•  Ekumenizem, medverski in medkulturni dialog

Karitas priznava kulturno in versko raznolikost, v kateri vidi možnost za spoznavanje drugih kultur in verstev na temelju spoštovanja in odprtosti. Karitas se obvezuje k spodbujanju dialoškega odnosa med različnimi verstvi in kulturami. Pri tem je še posebej pozorna in dejavna pri sodelovanju s sestrskimi krščanskimi Cerkvami. Prizadeva si za edinost med kristjani, predvsem v obliki sodelovanja pri vsakovrstnih nalogah za skupni blagor.

•  Odprtost

Karitas je odprta organizacija, ki se vključuje v mednarodno Karitas, v civilna, cerkvena in državna združenja ter povezave na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. V skladu s svojimi načeli in vrednotami sodeluje povsod tam, kjer lahko prispeva k socialnemu vključevanju, globalizaciji solidarnosti in večji učinkovitosti pri pomoči ljudem v stiski. Karitas spoštuje avtonomijo vsake cerkvene karitativne skupine ali organizacije.

Karitas v Sloveniji se prek mednarodne Karitas po svojih močeh vključuje v akcije in projekte ob naravnih nesrečah in drugih katastrofah. Prav tako v različnih projektih razvojne pomoči v tujini sodeluje z državo, Evropsko zvezo, misijonarji in s posameznimi nacionalnimi dobrodelnimi organizacijami.

•  Enakopravnost žensk in moških

Karitas pospešuje enakopravnost med ženskami in moškimi na vseh družbenih ravneh in v tudi v svojih organizacijskih strukturah, in sicer tako, da so ženske dejavno udeležene pri oblikovanju, izvajanju in odločanju o politikah, strategijah in načrtih delovanja Karitas na vseh ravneh.

Karitas se še posebej zavzema za enakopravnost žensk na delovnem mestu. Pri tem spodbuja in podpira ustvarjanje takih delovnih razmer, ki ne bodo diskriminatorne do naravnih in temeljnih hotenj žensk po materinstvu in skrbi za otroke.

•  Ohranjanje ekološkega ravnovesja

Karitas se zavzema za ohranjanje okolja in skupno skrb vseh narodov in vsakega posameznika za ekološko ravnovesje. Podpira razvoj in tržno gospodarstvo do stopnje, ko le-to služi skupni blaginji vseh ljudi in skrbi tudi za ohranjanje narave. Karitas se zavzema, da vsako gospodarstvo, ki danes ali pa je v preteklosti povzročalo škodo naravi, v enaki meri prispeva k reševanju nastalih ekoloških problemov in ohranjanju naravnega reda.