Papež Frančišek v svoji encikliki Hvaljen, moj Gospod, poudarja, da je voda najpomembnejša dobrina, saj je nepogrešljiva za življenje ljudi ter za ohranjanje kopenskih in vodnih ekosistemov. Tudi Republika Slovenija se zaveda njenega pomena v svetu, saj je zavzemanje za celovit pristop do upravljanja voda v času predsedovanja Slovenije Svetu EU osrednja prednostna vsebina na področju mednarodnega razvojnega in humanitarnega delovanja. Pomena vode se zavedamo tudi na Slovenski karitas, saj ob izvedbi programov pomoči v Afriki, ki je s pomanjkanjem pitne vode najbolj prizadeta celina, na terenu vidimo, kakšne posledice ima za ljudi pomanjkanje in oporečnost vode. Voda pa ima v našem življenju še veliko večji pomen, kulturni in tudi verski, saj je simbol čistosti, nedolžnosti.
Dostop do vode je življenjskega pomena
Dostop do čiste pitne vode je tako osnovna človekova pravica, saj je nujno potrebna za naše zdravje in življenje, za pridelavo hrane, v zdravstvenih ustanovah ter za industrijske panoge. Brez vode ni življenja.
V Sloveniji imamo srečo, ker imamo veliko vodnih virov, ki so poleg tega tudi čisti. Ker imamo vode dovolj, je za nas samoumevna dobrina. Odpremo pipo, in že priteče. Kako pomembna je, morda pomislimo le v poletnih mesecih, ko je suša in je prepovedano zalivanje vrta, pranje avtomobilov, ali ko poči cev na vodovodu v vasi in smo dopoldne brez vode. Že mnoge evropske države, posebej v mestih, nimajo take sreče kot mi. Še manj samoumeven pa je dostop do čiste pitne vode v mnogih revnejših državah sveta.
To občutijo posebej ženske in dekleta na podeželju mnogih držav Afrike, kjer je dostop do vode velik problem in porabijo vsak dan ure in ure ter naredijo mnogo kilometrov peš, da prinesejo družini vodo za osnovne potrebe. Poleg tega, da se s tem ogroža njihovo zdravje, so dekleta pogosto odsotna iz šole, ženske pa izgubijo čas za drugo delo. 20 litrov vode, kolikor je prinesejo domov v eni posodi, je pogosto vse, kar ima na primer družina s petimi člani na podeželju Burundija na dan za vse svoje potrebe, za pitje, kuhanje, umivanje … Pri nas pa samo za splakovanje stranišča oseba dnevno porabi okoli 50 litrov, z vodo pa razsipavamo tudi drugje … Vodni viri v Afriki in tudi drugih revnih državah po svetu so poleg tega velikokrat tudi neprimerni za pitje, ker ni urejenega dostopa do vode, saj ni povsod zajezenih studencev in vodnjakov, ki bi jo prečiščevali. Ljudje tako pogosto zajemajo umazano vodo iz izvirov. S pitjem take vode še posebej otroci zbolijo za različnimi črevesnimi boleznimi, kot sta diareja in kolera, mnogi ob tem žal tudi izgubijo življenje.
Že tako omejene količine vodnih virov v revnejših državah pa še dodatno zmanjšujejo podnebne spremembe z dolgotrajnimi sušami ali pa s hudimi poplavami, ki povečajo njihovo oporečnost. Čeprav prebivalci teh držav s preprostim načinom življenja najmanj prispevajo k tem globalnim spremembam, sami občutijo najhujše posledice teh sprememb, kar pa ni pravično. Prav tako ni pravično, da nekatera multinacionalna podjetja odkupujejo vodne vire v revnejših državah, jih privatizirajo, in tako ljudje v lastni državi ostajajo brez pravice do vodnih virov, kar najbolj prizadene najrevnejše, ki nimajo sredstev, da bi vodo kupovali.
Kaj pomeni pomanjkanje vode za življenja ljudi
Vodni viri našega planeta so omejeni, v prihodnosti pa bodo tudi z naraščanjem prebivalstva še bolj. Že danes se bijejo vojne za vodne vire (na primer v Darfurju), v prihodnosti jih bo še več. Kot posledica pomanjkanja vode se bo povečalo tudi število notranje razseljenih ljudi in okoljskih beguncev, ki jih je že danes veliko predvsem znotraj Afrike, kar povzroča še dodatne pritiske na vire tam, kamor se ti ljudje priselijo v preprosti želji, da bi preživeli.
Ta svet ima težak družbeni dolg do ubogih, ki nimajo dostopa do pitne vode, ker to pomeni, da jim je kratena pravica do življenja – pravica, ki temelji na njihovem neodtujljivem dostojanstvu, pravi papež Frančišek v svoji encikliki. Ta dolg se lahko delno poravnava z večjim gospodarskim vlaganjem v dobavo čiste vode in čistilne naprave za najrevnejše prebivalstvo. K temu preko svojih projektov, s pomočjo sredstev akcije Za srce Afrike in tistih, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS v Afriki, poskuša v največji meri prispevati tudi Slovenska karitas. Odgovornost pa je tudi vsakodnevno na vsakem izmed nas, da ne onesnažujemo okolja in ne razsipavamo z vodnimi viri ter tudi mlade generacije vzgajamo v tem duhu.
Zapisala: Jana Lampe
Prvič objavljeno v glasilu Žarek dobrote, avgust 2021
Foto: Jana Lampe