»Trgovina z ljudmi je organiziran kriminal – končajmo izkoriščanje«
Ljubljana, 29. julij 2025 – Ob svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi se Slovenska karitas pridružuje pozivom Združenih narodov (UNODC), organizacije COATNET (krščanske organizacije proti trgovini z ljudmi) in mednarodni skupnosti k večji prepoznavnosti dejstva, da je trgovina z ljudmi ena najbolj dobičkonosnih oblik organiziranega kriminala.
Organizirane kriminalne mreže zlorabljajo ranljive skupine ljudi – pogosto socialno ogrožene, begunce, migrante in mlade – s ciljem izkoriščanja za prisilno delo, spolno izkoriščanje, prisilo v kazniva dejanja, spletne goljufije, prodajo organov, tihotapljenje drog in druge oblike suženjstva. Vsako leto je žrtev več, poleg tega jih kriminalci prevažajo v vse bolj oddaljene kraje, uporabljajo več manipulacij in nasilja.
Po podatkih UNODC je bilo med leti 2020 – 2023 zaznanih več kot 200.000 žrtev, kar je le vrh ledene gore. Številni primeri ostajajo neodkriti in neprijavljeni. To je v primerjavi z letom 2019 25-odstotno povečanje in 31- odstotno povečanje pri žrtvah otrok.
Trgovina z ljudmi se dogaja tudi v Sloveniji
Tudi Slovenija ni imuna na ta pojav. Je tako država izvora, od koder izvirajo žrtve, kot cilj, kamor so nameščene slovenske in tuje žrtve. V zadnjih letih beležimo predvsem porast žrtev izven meja Evrope, ki postanejo tarče zaradi svoje ranljivosti, revščine, vojnih razmer in nemirov v svojih državah.
Žrtve pričakujejo, da je Slovenija varna država. Zaradi prevelikega zaupanja in hkrati pomanjkanja informacij zapadejo v roke izkoriščevalcev. Trgovci z ljudmi izkoriščajo digitalne platforme, pravne vrzeli, migracijske tokove in globalne oskrbovalne verige za pridobivanje žrtev. Nekateri delujejo navidezno zakonito in se njihova resnična namera in zločinski prijemi pokažejo šele, ko žrtvam uspe pobegniti in zaupati policiji, kaj se jim je zgodilo.
Trgovina z ljudmi je kompleksen in prepleten pojav, ki sega na področje človekovih pravic, enakosti spolov, delavskih pravic in pravosodnih sistemov. Tudi zato jo je težko prepoznavati, odkrivati in odpravljati.
»Žrtve potrebujejo več mesecev, da poiščejo pomoč, saj so zaradi nenehnih groženj in nasilja prestrašeni, ne vedo, komu lahko sploh zaupajo in hkrati zaradi jezikovnih ovir in razlik v kulturi zelo redko najdejo moč, da spregovorijo. Strah jih je tudi, da bodo po tem izgnani nazaj domov, s čimer bo konec njihovih sanj in prizadevanj, da bi lahko zaslužili denar in pomagali svojim družinam, ki so ostale in so za preživetje popolnoma odvisne od njihovega denarja,« pojasnjuje Helena Zevnik Rozman, sodelavka Slovenske karitas, ki nudi krizno namestitev žrtvam trgovine z ljudmi.
Slovenska karitas program oskrbe žrtev trgovine z ljudmi izvaja od leta 1996. V prvi polovici letošnjega leta so nudili krizno namestitev petim žrtvam, med njimi štirim moškim in eni ženski, starim od 24 do 32 let. Bili so žrtve prisilnega dela in spolnega izkoriščanja. Prisilno delo je oblika izkoriščanja, ki je v zadnjih letih postala najbolj razširjena odkrita pojavna oblika.
Žrtvam, ki pridejo v oskrbo Slovenske karitas, poleg namestitve in osnovne pomoči nudi tudi psihosocialno podporo, zagovorništvo in spremljanje, pomoč pri urejanju pravnega statusa, podporo pri vrnitvi v izvorno državo, v sodelovanju z mrežama Caritas Europa in Caritas Internationalis.
Boj proti trgovini z ljudmi zahteva usklajeno delovanje
Ob letošnjem svetovnem dnevu UNODC in COATNET pozivata k okrepljenemu sodelovanju organov pregona, mejnih služb, preiskovalnih enot in specializiranih agencij – tako na nacionalni kot čezmejni ravni. Menijo, da lahko le z doslednim kazenskim pregonom, sledenjem finančnim tokovom, uporabo sodobnih tehnologij in usmerjenostjo k zaščiti žrtev, lahko učinkovito razbijemo organizirane kriminalne mreže.
Slovenska karitas ob tem poudarja pomen učinkovite pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, ki varuje njihovo dostojanstvo in zdravje, pomen preprečevanja sekundarne viktimizacije žrtev ter izjemen pomen preventive in ozaveščanja zlasti mladih, ki so ob iskanju dela ali boljših priložnosti pogosto bolj izpostavljeni tveganju.
Kako se zaščitiš, da ne postaneš žrtev trgovine z ljudmi?
- Ne deli osebnih podatkov ali fotografij z neznanci, zlasti prek spleta.
- Preveri delodajalca ali delovno ponudbo – še posebej, če zvenijo predobre, da bi bile resnične.
- Ne sprejmi dela, če ni jasne pogodbe, če podjetje nima spletne strani ali če obljubljajo nenavadno visoko plačilo brez pogojev.
- Bodi previden/na pri novih stikih na spletu – še posebej, če hitro postanejo osebni ali te vabijo na srečanja.
- Ne vstopaj v vozila neznancev in vedno obvesti nekoga, kam greš.
- Pijače in hrano sprejemaj le od zaupanja vrednih oseb – bodi posebno pozoren/na na prireditvah in v lokalih.
- Če si v dvomu ali v nevarnosti – poišči pomoč. Pokliči policijo ali nevladno organizacijo, kot je Slovenska karitas. Seznam je objavljen na strani Slovenske karitas: Kam po pomoč?
Medije vabimo, da prispevajo k večji ozaveščenosti o trgovini z ljudmi – z objavami, poglobljenimi prispevki in deljenjem informacij o zaščiti ranljivih skupin. Skupaj lahko razbijemo tišino, prepoznamo znake in pomagamo ustvarjati družbo, ki postavlja človekovo dostojanstvo in varnost na prvo mesto.
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas
Več informacij na https://www.karitas.si/pomoc/pomoc-zrtvam-trgovine-z-ljudmi/
[email protected], 01 300 59 60/69