Po uspešni pripravi in objavi dveh poročil o revščini (splošno in revščina v družinah) je Caritas Europa danes objavila tretje poročilo, ki je osredotočeno na revščino med priseljenci. Študija govori o 56.1 milijonih priseljencev v Evropi posebno o situaciji v kateri se je znašlo 5 milijonov nelegalnih priseljencev ali migrantov, kot jim v mednarodnem jeziku tudi rečemo.
Migracija in revščina nista vedno povezani vendar posameznik v skupini migrantov lahko kaj hitro izkusi pomanjkanje, ki je pogosto vodi v past revščine. Najbolj ogrožene skupine med migranti so ilegalni migranti – prebežniki in prosilci za azil. “Države mnogokrat tako očitno otežijo tem skupinam dostop do pravic kot so nastanitev in oskrba, da je očitna tudi nevarnost da zapadejo v hudo revščino”, piše v poročilu
Izkušnje Karitas in tudi rezultati mnogih raziskav kažejo na mnoge ovire s katerimi se srečujejo priseljenci – tujci na področju zaposlovanja, nastanitve, izobraževanja in sodelovanja v javnem družbenem življenju. Pet glavnih področij oviranosti je predstavljenih v tokratnem poročilo, ki je nastajalo leto in pol v sodelovanju z vsemi 48 članicami Caritas Europa. V pripravi je torej sodelovala tudi Slovenska karitas. Nekaj najbolj zgovornih primerov.
- Kar se tiče zaposlovanja mnogi priseljenci ne zaslužijo dovolj, da bi preživljali svoje družine. Glede na podatke Karitas Švice je bilo v letu 2004 v Švici t.i »ubogih delavcev« 5.2% vseh švicarskih državljanov in kar 10.9% od drugih prebivalcev z dovoljenjem za bivanje in delo.
- Glede nastanitve v povprečju priseljenci živijo in seveda plačujejo relativno visoke najemnine za zelo slaba stanovanja. V Belgiji je bilo na primer stotine stanovanj, za katere je bilo rečeno, da so neprimerna za bivanje, kasneje naseljenih s priseljenci brez dokumentov.
- Na področju zdravstva opažamo večjo izpostavljenost priseljencev (tujih delavcev) nesrečam pri delu. V Italiji na primer je v letu 2004 se je število nesreč pri delu pri italijanskih delavcih zmanjšalo za 1,5 pri tujih delavcih pa naraslo za 6.6%.
- Izobraževanje: Otroci priseljencev so v prekomernem deležu vključeni v oblike posebnega izobraževanja. V Nemčiji je bilo od leta 1980 v šole s prilagojenim programom vključenih dvakrat več otrok priseljencev kot nemških otrok.
- Sodelovanje v javnem življenju se odraža najprej v volilni pravici, ki je v EU (za državne volitve) zagotovljena le naturaliziranim priseljencem. Nekatere države omogočajo volitve nekaterim priseljencem z daljšim stažem dovoljenega bivanja v deželi, da se udeležijo lokalnih volitev.
Poročilo poleg analize stanja vsebuje tudi nekatera priporočila vsem odgovornim na tem področju posebno pa glede odpiranja možnosti za legalno preseljevanje delavcev, možnost osnovnega šolanja za vse otroke ne glede na njihov status bivanja v državi, volilna pravica – vsaj za lokalne, regionalne in EU volitve za vse, ki legalno prebivajo v neki državi.
Poročilo bo v kratkem dostopno v štirih jezikih tudi na spletni strani Caritas Europa: http://www.caritas-europa.org/