Leto smo začeli z velikim upanjem, da se bo epidemija končno zaustavila. Dobili smo cepivo, ki je prinašalo upanje ter konkretno osvoboditev naših strahov in omejitev. Verjeli smo, da se bomo z valovi ukvarjali samo še na morju, v kar nas je prepričalo lepo preživeto poletje.
Jeseni pa smo se zopet soočili s težavami in novimi znanstvenimi spoznanji o virusu. Še bolj nevaren virus, ki se mu reče nezaupanje, pa se je potihoma vrinil med nas. Ob obilici znanstvenih in rumenih informacij, s spretno mešanico političnih interesov ter zaslužka družbenih omrežij na spletu/internetu in navijanja v medijih smo se znašli v grenki godlji.
Sedaj tisti malo bolj miroljubni gledamo previdno okrog sebe, da ne bi slučajno koga užalili ali razjezili, ter oni drugi malo bolj vročekrvni pa gledajo okrog sebe, s kom bi se spopadli. Še v sorodstvu in med do sedaj povezanimi sodelavci se je pojavil razdor.
Nekam diši po besedah svetega pisma, ki govori o koncu časov. Vendar sam osebno ne verjamem, da smo že tam. Se je pa skoraj do konca razgalilo naše vrtenje okrog sebe, tudi med nami katoličani, ki naj bi bili pričakovano manj sebični in dovzetni za trpljenje drugih ljudi. Najhuje pa je, da so mnogi postali nezaupljivi do znanja in strokovnjakov.
Oslabljeno zaupanje
Jaz še vedno zaupam svojemu mehaniku, polagalcu ploščic, zobarju, celo spovedniku … So področja, ki daleč presegajo moje znanje in izkušnje. Včasih sem sicer malo pameten, vendar se dam z veseljem prepričati strokovnjakom. In če me slovenski zdravniki in specialisti prepričujejo in poučujejo, kaj narediti ob tem virusu, ni razloga, da jim ne bi zaupal, da mi želijo najbolje. Skoraj pri vsaki večji težavi, ki jo imam, letim k njim. Bogu hvala za mojega osebnega zdravnika, za vsa cepiva, antibiotike, vsa zdravila, tudi biološka in za vso tehnologijo na tem področju. Verjetno bi jaz sam in moji najbližji že večkrat umrli za tetanusom ali samo zaradi zastrupitve, če ne bi bilo vsega tega.
Še najbolj pa mi pomaga zdravnik, ki me umiri, mi da jasna navodila in me usmeri, kaj narediti. Nekako me ne prepričajo tisti, ki trdijo, da bi vse to lahko rešili z močno vero ali zeliščem, ker tudi oni še ne znajo biti hkrati na več mestih, čeprav bi se z močno vero to zagotovo dalo.
Zato zaupajmo zdravnikom specialistom in upoštevajmo njihova navodila, kako pristopiti h koronavirusu, ki nas že skoraj dve leti ne spusti iz rok. V teh mesecih do pomladi smo še posebej povabljeni in naprošeni varovati zdravje in upoštevati vse zdravstvene ukrepe in spodbude za cepljenje.
Še bolj pa je pomembno, da navodila upoštevamo pravilno in v polnosti ter jih ne prilagajamo glede na svoje potrebe in ugodje. Vsako poenostavljanje in razlaganje po svoje lahko komu dobesedno vzame življenje, lahko tudi nam in našim najbližjim.
Noben ukrep države ali zdravstva ne more učinkovati brez naše zavesti, da je potrebno upoštevati priporočila o potrebni razdalji, higieni rok, pogostem zračenju prostorov in pravilni uporabi mask v zasebnem življenju, v javnosti in tudi na delovnem mestu. Da odložimo masko, ko smo skupaj izven družine, ni znak zaupanja, kot to nehote doživljamo, ampak znak neodgovornosti in ogrožanja drugih.
Enako velja za vsako pogostitve v župniji, ki so v tem obdobju izjemno nevarne. Cepljeni ali necepljeni, prebolevniki ali zdravi, vsi moramo upoštevati navodila, predvsem pa brezpogojno ostati doma, če imamo prehladne znake. Za prehladne znake niso krive mrzle noge ali veter dan pred tem, ampak virus, ki je prodrl skozi ohlajeno in slabše prekrvavljeno sluznico.
Odprimo svoje srce za sočloveka
Ostanimo človeški, solidarni in predvsem odgovorni do sebe in do drugih. Ohranimo potrpežljivost, tudi če smo cepljeni in se moramo držati dodatnih ukrepov. Predvsem pa bodimo potrpežljivi in vztrajni z dobronamernimi spodbudami še posebej pri tistih, ki vse odklanjajo.
Za Karitas pa je seveda najbolj pomembno, da kljub omejitvam na varen način ostajamo odprti za raznovrstno pomoč ljudem v stiski, ki nas v teh časih še bolj potrebujejo. Predvsem pa je pomembno, da ohranjamo in razdajamo upanje, ki ga prinaša Jezus in o katerem nam bodo v adventnem času spregovorili angeli:
»Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Lk 2, 10-11) Veselje in mir naj v tem svetem adventnem času in ob praznovanju svete noči Jezusovega rojstva napolni vsak kotiček vašega srca, da se bo učlovečila in udejanjila neizmerna Božja ljubezen za vse ljudi sveta.
Zapisal: Peter Tomažič
Prvič objavljeno v glasilu Žarek dobrote, december 2021
Bi želeli redno prebirati Žarek dobrote?
Naročite ga na [email protected] ali na 01/ 300 59 60.