Slovo od msgr. Franca Boleta, prvega direktorja Slovenske karitas

Msgr. Franc Bole je bil pred tridesetimi leti pobudnik za ustanovitev Slovenske karitas in tudi njen prvi direktor. Z dobrodelnostjo je začel že prej v okviru revije Ognjišče, kjer je dobrodelnost vključil v Predal dobrote. Za vse dobro, ki ga je oče Bole naredil za ustanovitev, razvoj ter delo Slovenske karitas in za neposredno pomoč sočloveku v stiski, smo mu sodelavci Karitas zelo hvaležni. Njegova prizadevanja so rodila veliko sadov.

O začetkih Karitas je oče Bole v intervjuju ob 25. letnici Slovenske karitas povedal: »V »Ognjišču smo že septembra 1967 (tretje leto izhajanja) odprli Poštni predal dobrote. V njem smo spodbudili bralce, da bi si dopisovali z bolniki in invalidi, dajali svoj prispevek v Sklad škofa Antona Vovka in za tiste, ki si ne morejo plačati Ognjišča (misijonarji, bolniki, upokojenci). Objavljali smo pisma darovalcev in obdarovanih. Tako se je spletla vedno bolj gosta mreža dobrodelnosti. V okviru te rubrike je nastala pobuda za Romanje invalidov in bolnikov na Brezje (1968), pa tudi denarna pomoč, ki so jo posredovali revnim in misijonarjem. To seveda ni ostalo brez posledic in represije s strani državnih organov. Kljub temu pa smo vztrajali, saj je krščanstvo brez dobrodelnosti mrtvo.

S širitvijo Predala dobrote smo pričeli zbirati tudi materialna sredstva, predvsem obleko in jo pošiljati revnim ljudem ali celo župnijam, ki so jo posredovale naprej. Za opravljanje te dejavnosti so prišli prvi prostovoljci in kupili smo tudi kombi. Ob tem se je pojavil prostorski problem. Najprej smo zbirali v enem stanovanju sredi Ljubljane, kasneje pa v stolnem župnišču v Ljubljani. Potrebnega materiala je bilo vse več, zato tudi ta prostor ni ustrezal. Uspelo nam je pridobiti prostore na Teološki fakulteti, kjer smo jih delno porabili za pisarno, delno pa za skladišče karitativnega dela. Veliko smo sodelovali tudi z lazaristi, ki so pomagali bolnim, zbirali smo prostovoljce, jih poučevali o delu z bolnimi, organizirali skupne izlete itd. Pri dežurstvu so nam pomagale redovnice. Za koordinacijo vsega dela po smo zaposlili tudi eno osebo.

S Predalom dobrote smo sodelovali tudi s Caritas Internationalis, saj se je urednik Ognjišča udeleževal kongresov Karitas v Rimu, še pred nastankom Slovenske karitas.

S političnimi spremembami konec osemdesetih smo tudi v Cerkvi videli možnost, da se spremeni zakon v katerem je bilo Cerkvi prepovedano ukvarjanje s socialnim delom. Vsi, ki smo do sedaj sodelovali pri tem delu ter še nekateri, ki so bili vključeni v komisije za diakonijo, smo oblikovali odbor, ki je pripravil predlog za ustanovitev Karitas.«

O ustanovitvi Slovenska karitas pa je upokojeni nadškof dr. France Kramberger povedal: »Ob koncu aprila 1990 smo bili slovenski škofje zbrani na posebni seji, na kateri smo obravnavali vlogo, ki jo je poslal v imenu pripravljalnega odbora za ustanovitev Slovenske karitas direktor  Franc Bole, predstavnik Komisije za diakonijo. Predlog smo v celoti sprejeli in s 1. majem 1990 ustanovili Slovensko karitas. Izmed članov takratne Slovenske pokrajinske škofovske konference sem bil izbran za predsednika Slovenske karitas, za direktorja je bil imenovan predlagatelj Franc Bole. Imenovani so bili tudi zastopniki vseh treh škofij, člani nadzornega sveta in še trije strokovno usposobljeni sodelavci. Tako je bilo postavljeno prvo vodstvo. S tem dejanjem je bil prvič prebit  idejni in ideološki obroč okoli Katoliške cerkve v Sloveniji.

Dogodek lahko primerjam evangeljski prispodobi o gorčičnem semenu. Padlo je v rodovitno slovensko zemljo, vzklilo in zaživelo je, pognalo je globoke korenine in danes je Slovenska karitas rodovitno drevo z mnogimi vejami dobrodelnih ustanov: 464 Župnijskih karitas, preko 11.000 prostovoljnih sodelavcev, trije socialni zavodi s krajevnimi enotami, več domov za starejše, ostarele in onemogle, materinski domovi, sprejemališče in zavetišče za  brezdomce, skupnosti »Srečanje« za zasvojene, terapevtsko pripravljalni center, svetovalnice, ambulanta za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja itd.«

In vse to je zraslo tudi iz vere, poguma, sočutja in srčne dobrote očeta Franca. Hvala in počivaj v miru!

Sodelavci Slovenske karitas