Postavimo pretekle dogodke v zakladnico

Leto 2021 je kar zdrsnilo mimo nas in čas ga je pogoltnil vase. Že že zakorakali v novo leto. Smo tega veseli? Nas navdaja radost, da je leto za nami? Kaj pravimo o njem? Kako gledamo na to izteklo se leto? Obstaja v nas morda želja, da takšnega leta ne bi bilo več?

Kaj pa hvaležnost in veselje, da smo leto sploh preživeli in je lahko postalo bogat del našega življenjskega potovanja? Sta hvaležnost in veselje v nas? Ob vstopu v novo leto, je dobro, da dogodke preteklega leta postavimo v zakladnico iztekajočega se leta. Vsak dogodek, vse, kar se je zgodilo, še posebej preizkušnje in težave, močno spregovorijo in nas ne pustijo praznih. Ne ostanimo pri obžalovanju ali ugotavljanju, zakaj se nam je zgodilo to ali ono.

Včasih (pre)dolgo raziskujemo, kdo je kriv za našo nesrečo ali neuspeh.

To ni dobro in nam ne daje moči za življenje, prej nam jo jemlje. Razmišljajmo raje, kaj nam ti dogodki govorijo in česa nas učijo. Dano nam je bilo, da smo jih sprejemali in živeli z njimi. Energija, čustva in moči, ki smo jih vložili, govorijo, da smo imeli duhovno in telesno moč. Od kod smo jo prejemali? Od Boga, bližnjih, narave, morda mnogih drugih izvirov, ki nam jih ponuja življenje?

Sprejemanje

Ne dovolimo, da bi dogodki, za katere smo se sami odločili, a niso prinesli dobrih sadov, v nas pustili očitke. Ti nam vzbujajo neprijetno doživljanje in grenkobo. Vsak dogodek, še posebej, če gre za preizkušnje in križe, ima svoje mesto. Sprejmimo jih s spoštovanjem. So del nas in nujno je, da dobijo svoje mesto v zakladnici naših izkušenj preteklega leta. Ni dobro, da se od leta poslavljamo žalostni, z očitanjem, kaj se nam je zgodilo.

Tudi ne bodimo površni, ko se oziramo nazaj. Večkrat se nam zgodi, da s površnim opazovanjem svoje preteklosti marsikaj spregledamo in gre mimo nas. Škoda bi bilo, da ne bi videli in prepoznali velikih Božjih del v naših dneh. Ob koncu leta je dobro vse pogledati, ovrednotiti in prepoznati kot danost in dar. Ni bilo vse, kar se je zgodilo, v naši moči. Leto, ki nas ponovno zaznamuje s korono, nam je postavilo mnoga vprašanja. Ljudje smo različni in različno gledamo na življenje, a vse to nas lahko tudi uči, vzgaja in prebuja. Kaj nas je letošnje leto naučilo?

Zahvaljevanje

Smo dovolj hvaležni za svoje danosti in to, kar nam je darovano? Zahvaljujmo se za vse! Ali se lahko začnemo zahvaljevati tudi za vse tisto, kar je bilo težkega in za kar smo potrebovali veliko moči in milosti?

Vsaka preizkušnja, ki jo preživimo, je znamenje posebnega Božjega posega v naše življenje. Zato bodimo za vse hvaležni, še posebej za to, kar je bilo najhujše, kajti to nas utrjuje in plemeniti za korake v prihodnosti. Dobro je videti Božje korake v preteklem letu. V naših stopinjah so Božji koraki, na naših dlaneh so odtisi Jezusovih dlani.

Svojih križev ne nosimo sami, Gospod je vedno z nami na vseh naših poteh. Koliko ljudi smo srečali, koliko nam jih je bilo danih v preteklem letu? Vsak je bil dar. Razveselimo in zahvalimo se za svoje bližnje, za tiste, na katere smo čustveno navezani in z njimi povezani. Kaj so nas naučili konfliktni odnosi, v katere smo vstopili? Doživeli smo nemoč in jezo, potrtost, tudi sovraštvo. Kaj nas ta doživetja učijo? Spoznavamo svojo nemoč, krhkost in obenem izziv, kako graditi dobre, boljše odnose. Naučimo se opravičiti ter stopiti k bližnjim s spoštovanjem in sprejemanjem.

Je bilo iztekajoče se leto lepo? Je bilo eno težjih? Morda letos nosimo v sebi bolečino zaradi na novo odkrite bolezni? Prej ko gremo na pot sprejemanja, lažje nam bo. Dobro je imeti pred očmi, da nam Bog pomaga in nam v preizkušnjah na pot pošlje prijatelje. Pomnimo: Bog toliko daje, kolikor zmoremo nositi. V preizkušnjah se zavedajmo, da Bog nikoli na zapre človeku vrat ali okna. Toliko nam daje, kolikor potrebujemo.

Tisoči sporočil izteklega se leta in nešteti dogodki so postavljeni v zakladnico našega življenja. Izkoristimo jih. Naj ne gre leto kar tako mimo nas. Naj se leto ne konča brez dobre refleksije. Pogled nazaj namreč usmerja naše korake v jutrišnji dan. Kaj je bilo dobro, kaj vse smo zmogli in sprejemali? To so ključna vprašanja za obogatitev preteklega leta. Ne očitajmo si tega, česar nismo storili – to ni zdrav odnos do iztekajočega se leta. Bodimo iskreni do sebe in si priznajmo neuspehe in zdrse. Ti naj nas
samo prebudijo za novo pot v prihodnost.

Zahvaljevanje za vse, kar se nam dogaja, daje vsem dogodkom našega življenja razsežnost Božjega in veselje nad življenjem. To, da dobro pregledamo preteklost, se zanjo zahvalimo in jo ovrednotimo, je odskočna deska za naprej. Šele na tak način smo odprti za novo, ki je pred nami.

Zapisal: p. Benedikt Lavrih
Članek je bil prvič objavljeno v glasilu Žarek dobrote, december 2021.
Foto: Pexels