Caritas Europa kliče k humanemu odzivu na grško-turški meji

Bruselj, sreda, 4. marec 2020

Migrantov ne smemo dojemati kot varnostne grožnje; gre za posameznike v ranljivem položaju, ki potrebujejo našo pomoč. Kot odziv na najnovejša dogajanja na grško-turški meji poziva Caritas Europa k Evropi, ki bo spoštovala dostojanstvo vsakega človeka in človečnost, da se ublaži trpljenje najranljivejših oseb.

Nehumani dogodki iz preteklih dni na meji med Turčijo in EU zahtevajo hiter in human odziv v sklopu prihajajočih zasedanj Sveta za pravosodje in notranje zadeve ter Sveta EU za zunanje zadeve. Caritas Europa  poziva EU in njene države članice, naj nujno najdejo humano in dostojanstveno rešitev za nehumane humanitarne razmere, ki se trenutno odvijajo na grški zunanji meji, tako na otokih kot tudi na celini, potem ko je Turčija odprla svoje zunanje meje proti EU.

»Ljudi, ki bi radi prišli v Evropo v želji po zaščiti, bi morali biti obravnavani dostojanstveno in spoštljivo, nikoli pa jih ne bi smeli pričakati s solzivcem, strelnim orožjem ali kakršnim koli sovraštvom. Evropa se mora zavzemati za vrednote, zapisane v temeljih ustanovitve EU, kot sta humanost in solidarnost. Maria Nyman, generalna sekretarka organizacije Caritas Europa

S tem, ko se osredotočamo samo na mejne kontrole, povzročamo kriminalizacijo ljudi na poti in širjenje nepotrebne panike. EU in njene države članice morajo pripraviti dober skupen načrt za zagotovitev humanitarne pomoči na tisoče ljudem, še posebno družinam, ženskami in otroki, ki so zbežali pred vojnami, preganjanjem in lakoto, zdaj pa so obtičali na zunanji meji EU.

Ne smemo dopustiti, da umirajo otroci, ki bi radi v EU našli svojo varnost. Prav tako ne smemo nemočno opazovati, kako obalne straže napadajo migrante in jih potiskajo nazaj na čolniče, medtem ko želijo ti priti na kopno, kot se je to prejšnji teden zgodilo v Grčiji. Kot je dejal papež Frančišek, si moramo prizadevati za odpravljanje »globalizacije brezbrižnosti«. Evropa mora priznati svoje odgovornosti in vrednote, na katerih temelji.

Poleg tega mora Evropa pokazati solidarnost do Grčije in prosilcev za azil, prepuščenih negotovosti, zlasti na grških otokih. Države EU bi morale nemudoma premestiti prosilce za azil, najprej najranljivejše, kot so mladoletniki brez spremstva. Skupaj s 64 drugimi evropskimi organizacijami civilne družbe ponovno pozivamo k temu in opozarjamo na nehumane razmere, ki zahtevajo nujno ukrepanje.

Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v uradnih taboriščih na grških otokih natrpanih 40.000 migrantov, čeprav je kapacitet le za 6.000 ljudi. Na tisoče drugih živi v zasilnih taboriščih brez kakršnega koli dostopa do storitev ali zdravstva. Med migranti, prepuščenimi v negotovosti, in prebivalci otokov, ki se čutijo zapuščene s strani grških oblasti in drugih evropskih držav, vlada vse večje razočaranje. Posledično prihaja do številnih demonstracij, povečanih napetosti, nasilja in rasizma do migrantov. Kar nekaj napadov je tudi posledica splošnega vzdušja, ki je vse bolj naperjeno proti nevladnim organizacijami in prostovoljcem, ki podpirajo migrante.

Podobno kot UNHCR tudi Caritas poziva vse strani, da se vzdržijo nasilja do migrantov ter nevladnih organizacij, ki jih rešujejo in jim pomagajo. Ostro obsojamo omejitve pri dostopu do azila in vračanje migrantov, ki potekajo v Grčiji in na turški meji.

Glede na dejstvo, da so trenutne razmere povezane s humanitarno krizo v Siriji in sosednjih državah, je še toliko nujneje, da si EU ne zatiska oči, pač pa pospeši svoja diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Siriji in zagotovi humanitarno pomoč nedavno razseljenim osebam v regiji Idlib. Ne pozabimo, da je bilo od leta 2011 zaradi zatiranja in nasilja v Siriji razseljenih več kot 12 milijonov ljudi. Skrajni čas je, da ti ljudje dočakajo kanček humanosti in miru.

Dogovor med EU in Turčijo bo 18. marca praznoval svojo četrto »obletnico«, trenutni dramatični dogodki pa potrjujejo, da dogovor ni (niti nikoli ni bil) trajnosten ukrep za odziv na vse večje število ljudi, ki potrebujejo zaščito. EU in njene države članice ne smejo še naprej prenašati svojih politik azila in migracij na sosednje države, kot je Turčija ali Libija. Morale bi namreč oblikovati humane politike, ki izhajajo iz vrednot EU, kot sta solidarnost in delitev odgovornosti, ter se popolnoma skladajo s temeljnimi pravicami. Pomembno je, da se učimo iz svojih napak pri snovanju trajnostnih rešitev za mobilnost ljudi in prepoznamo potrebo po uvajanju dolgoročnih, celostnih politik za obravnavo dejavnikov, ki sprožajo prisilne migracije.

Več informacij lahko dobite na spodnjih naslovih:

Leïla Bodeux
Uradnica za politiko in zagovorništvo
Tel.: +32 (0)2 235 26 55
GSM: +32 (0)478 58 54 09
[email protected]
Sonia De Voght
Uradnica za komuniciranje
Tel.: +32 (0)2 235 26 56
GSM: +32 (0)473 34 13 93
[email protected]

Opombe: