Tiskovna 40 dni brez alkohola – 21.02.07

Preventivno akcije 40 dni brez alkohola so pospremile besede organizatorjev in gostov:
Alojzij Štefan, generalni tajnik Slovenske Karitas je na srečanju ob začetku preventivne akcije pozdravil ljubljanskega nadškofa in metropolita gospoda mon. Alojzija Urana, gospoda ministra magistra Andreja Bručana, g. mag. Bojan Žlendra iz Sveta za preventivo pri Direkciji RS za ceste, ga. Andrejo Verovšek iz Zavoda Med.Over.Net in vse predstavnike medijev, novinarje ter ekipe, ki so se odzvali povabilu in omogočili začetek in izvajanje akcije.

Alojzij Štefan je o namenu akcije povedal: „Akcija je namenjena spreminjanju kulture pitja in zmanjševanju prekomernega uživanja alkohola. Enostavno povedano gre za prehod iz več na manj.“
Po njegovih besedah, rešitve problematike alkoholizma ne moremo doseči le z zdravljenjem alkoholikov. Prav tako to ni stvar samo njihovih sorodnikov ali bližnjih. Potrebno je, da se odzove celotna družba, potrebna je sprememba naše zavesti in našega razmišljanja.
Izpostavil je dejstvo, da je v Sloveniji, po ocenah strokovnjakov, med 170.000 do 200.000 oseb, ki imajo resne težave z alkoholom. Iz tega sledi dejstvo, da se s to problematiko srečuje vsako četrto gospodinjstvo. Posledice stiske, ki iz tega izhajajo, so seveda nasilje nad partnerjem, nezmožnost za delo in preživetje in duševna ranjenost otrok.

V nadaljevanju je mag. Bojan Žlender, vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izpostavil dejstvo, da se Slovenija uvršča med države, v katerih imajo ljudje do uživanja alkohola pozitiven odnos, s čimer je v življenju omejitev v tem pogledu zelo malo in da je za veliko večino ljudi pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije, obredov ali celo način življenja.
Nadaljeval je s predstavitvijo zaskrbljujočih podatkov o tem, kakšne so posledice uživanja alkohola med udeleženci v prometu na naših cestah: „V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2007 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 1 milijardo 408 milijonov EuR družbene škode oziroma okoli 88 milijonov EuR na leto. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč 0.71 mg/l izdihanega zraka oziroma 1.5 g/kg alkohola v krvi.”

Izpostavil je nevarnost vožnje pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi in poudaril, da takšna vožnja pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti naj bi to veljalo za nesreče z najtežjimi posledicami, kar se na žalost potrjuje tudi s tragičnimi posledicami na naših cestah.

Zaključil je z mislijo, da bi se kot vozniki morali zavedati kakšne posledice lahko nastanejo zaradi uživanja alkoholnih pijač pred vožnjo? In pozval: “Volan in alkohol ne sodita skupaj! Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite!”

Andreja Verovšek, predstavnica Zavoda Med.Over.Net je predstavila posledice alkohola, ki se odražajo na zdravju in medsebojnih odnosih ljudi, ki pišejo svoje življenjske zgodbe na spletnem zdravstvenem portalu www.med.over.net. Povedala je, da uporabniki pišejo o težavah, ki jih imajo z zdravjem, psihičnim trpljenjem, razvezami, nasiljem, strahom in nemočjo pred alkoholom.

Izpostavila je nekatere zapise iz foruma Starševski čvek, ko je uporabnica pod psevdonimom Ga -ga zapisala: “Najbolj boli, ko si star šest let in ti je popolnoma jasno, da ima tvoj oče probleme z alkoholom in da ni vedno na službeni poti, ko ti natvezijo da je. Boli, ko izgine za cel teden in veš da je nekje pijan in nepriseben. Boli, ko cele noči poslušaš škripanje omarice z alkoholom in si lažeš da je šel oče sredi noči jest napolitanke. Boli, ko se mami strga in hoče stran.
Najlepše pa je ko se zaveš, da tvoj oče že 15 let ni spil kapljice alkohola in da mu gre super! takrat si srečen. :))”
Neka druga uporabnica pod psevdonimom Vera, pa je na forumu Partnerska posvetovalnica zapisala: “Moj fant je takrat globoko pogledal v kozarec in zgodilo se je …. začel je vpiti name naj neham (peli sva s prijateljico), ko sem rekla, da ne bom, me je začel klofutati in me spravil na tla, takrat pa sta zraven stopila prijatelja in me vlekla stran od njega on pa me je na tleh brcal v glavo. Ubil bi me, če me ne bi onadva rešila iz njegovih rok.“

Andreja Verovšek je zaključila: “S to akcijo se zavezujemo, da se bomo organizirano in sistematično trudili, da bo tragičnih zgodb manj in da bodo imele bolj srečne konce” in še dodala, da v virtualnih posvetovalnica lahko ljudje dobijo pomoč in nasvet strokovnjakov iz področja medicine, svetovanja in tudi pomoči pri zasvojenostih.

Ljubljanski nadškof msgr. Alojzij Uran, je akcijo akcije “40 dni brez alkohola” povezal s 40- dnevnim cerkvenim postom in izpostavil, da je to lahko priložnost, da s svojim popolnim odrekanjem alkoholu preverimo sebe in svojo morebitno zasvojenost, obenem pa smo v moralno oporo alkoholikom in predvsem številnim slovenskim družinam in drugim ljudem, ki trpijo zaradi navzočnosti alkoholikov v njihovem okolju.

Po mnenju msgr. Alojzija Urana je: “Alkoholizem na Slovenskem najbolj razširjena in najbolj uničujoča odvisnost, ki se vedno bolj širi v mladostna leta. Mladi se ne zavedajo, kako hitro se odvisnost poglablja. Ko pa to ugotovijo sami ali okolica, je velikokrat že prepozno. Zaradi zasvojenosti z alkoholom najpraj trpijo alkoholiki sami, saj duševna in telesna ujetost razjeda celotno osebnost in nazadnje pušča nepopravljive posledice. Ob alkoholu pa seveda trpi tudi okolice, posebno družina. Običajno skušajo vsi skupaj skriti resnično situacijo, vendar pa to omogoča alkoholiku, da pije naprej in išče krivdo vedno zunaj sebe.“

Ob koncu je pozval prisotne in vse ljudi z mislijo: „Prav zavestna odpoved alkoholu naj bo v postnem času konkretna oblika solidarnosti in sočutja z vsemi, ki trpijo zaradi tega nevarnega poživila in mamila. Z odločitvijo za to pobudo bomo dodali majhen kamenček v reševanju problema alkoholizma v našem narodu.“

Ob zaključku predstavitve akcije je dogajanje na področju zdravja in prekomernega uživanja alkohola strnil minister za zdravje Slovencev, mag. Andrej Bručan. V začetku je pohvalil prizadevanja organizatorjev in povedal, da se je z veseljem odzval povabilu, da spregovori nekaj besed v podporo kampanji. Predstavil je nekaj dejstev in kazalcev: „Slovenija se kljub počasnemu upadanju porabe alkohola še vedno uvršča med države z visoko porabo in med države, v katerih imajo ljudje do alkohola razmeroma toleranten odnos. Za večino ljudi v našem okolju je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov.“ Poudaril je, da se velika poraba alkohola na prebivalca pri nas odraža tudi v škodi, ko jo alkohol lahko predstavlja za zdravje in socialno-ekonomsko blaginjo ljudi.
Podobno kot drugje v svetu, si naša država prizadeva, da bi omejili škodo, povezano z rabo in zlorabo alkohola, z učinkovitimi ukrepi, kot so npr. omejevanje dostopnosti alkohola (vključno z davki in politiko cen), ukrepi za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, prepoved oglaševanja alkoholnih pijač, svetovanje v osnovnem zdravstvu ter nenazadnje vzgoja v družinah in šolskem prostoru. Povedal pa je, da je uspešno izvajanje celovite politike na tem področju v veliki meri odvisno od sodelovanja civilne pobude, kakršna je s svojimi prizadevanji tudi ta akcija.

Vsem, ki bodo sodelovali v akciji pa je želel: „Tistim, ki se boste odločili za 40 dni brez alkohola, želim veliko uspeha in osebnega zadovoljstva ob uresničenih ciljih.“
Na vprašanje novinarja je potrdil, da se je tudi sam odločil za aktivno sodelovanje v akciji 40 dni brez alkohola.

V prvih dveh dneh akcije je svojo udeležbo s prijavo na spletni strani ali klicem potrdilo 306 ljudi.

Zapisala: Andreja Verovšek, Zavod Med.Over.Net, 23.2.2007
več informacij: www.brezalkohola.si ali 01/520 50 50

Tiskovna 40 dni brez alkohola – 21.02.07

Preventivno akcije 40 dni brez alkohola so pospremile besede organizatorjev in gostov:
Alojzij Štefan, generalni tajnik Slovenske Karitas je na srečanju ob začetku preventivne akcije pozdravil ljubljanskega nadškofa in metropolita gospoda mon. Alojzija Urana, gospoda ministra magistra Andreja Bručana, g. mag. Bojan Žlendra iz Sveta za preventivo pri Direkciji RS za ceste, ga. Andrejo Verovšek iz Zavoda Med.Over.Net in vse predstavnike medijev, novinarje ter ekipe, ki so se odzvali povabilu in omogočili začetek in izvajanje akcije.

Alojzij Štefan je o namenu akcije povedal: „Akcija je namenjena spreminjanju kulture pitja in zmanjševanju prekomernega uživanja alkohola. Enostavno povedano gre za prehod iz več na manj.“
Po njegovih besedah, rešitve problematike alkoholizma ne moremo doseči le z zdravljenjem alkoholikov. Prav tako to ni stvar samo njihovih sorodnikov ali bližnjih. Potrebno je, da se odzove celotna družba, potrebna je sprememba naše zavesti in našega razmišljanja.
Izpostavil je dejstvo, da je v Sloveniji, po ocenah strokovnjakov, med 170.000 do 200.000 oseb, ki imajo resne težave z alkoholom. Iz tega sledi dejstvo, da se s to problematiko srečuje vsako četrto gospodinjstvo. Posledice stiske, ki iz tega izhajajo, so seveda nasilje nad partnerjem, nezmožnost za delo in preživetje in duševna ranjenost otrok.

V nadaljevanju je mag. Bojan Žlender, vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izpostavil dejstvo, da se Slovenija uvršča med države, v katerih imajo ljudje do uživanja alkohola pozitiven odnos, s čimer je v življenju omejitev v tem pogledu zelo malo in da je za veliko večino ljudi pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije, obredov ali celo način življenja.
Nadaljeval je s predstavitvijo zaskrbljujočih podatkov o tem, kakšne so posledice uživanja alkohola med udeleženci v prometu na naših cestah: „V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2007 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 1 milijardo 408 milijonov EuR družbene škode oziroma okoli 88 milijonov EuR na leto. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč 0.71 mg/l izdihanega zraka oziroma 1.5 g/kg alkohola v krvi.”

Izpostavil je nevarnost vožnje pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi in poudaril, da takšna vožnja pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti naj bi to veljalo za nesreče z najtežjimi posledicami, kar se na žalost potrjuje tudi s tragičnimi posledicami na naših cestah.

Zaključil je z mislijo, da bi se kot vozniki morali zavedati kakšne posledice lahko nastanejo zaradi uživanja alkoholnih pijač pred vožnjo? In pozval: “Volan in alkohol ne sodita skupaj! Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite!”

Andreja Verovšek, predstavnica Zavoda Med.Over.Net je predstavila posledice alkohola, ki se odražajo na zdravju in medsebojnih odnosih ljudi, ki pišejo svoje življenjske zgodbe na spletnem zdravstvenem portalu www.med.over.net. Povedala je, da uporabniki pišejo o težavah, ki jih imajo z zdravjem, psihičnim trpljenjem, razvezami, nasiljem, strahom in nemočjo pred alkoholom.

Izpostavila je nekatere zapise iz foruma Starševski čvek, ko je uporabnica pod psevdonimom Ga -ga zapisala: “Najbolj boli, ko si star šest let in ti je popolnoma jasno, da ima tvoj oče probleme z alkoholom in da ni vedno na službeni poti, ko ti natvezijo da je. Boli, ko izgine za cel teden in veš da je nekje pijan in nepriseben. Boli, ko cele noči poslušaš škripanje omarice z alkoholom in si lažeš da je šel oče sredi noči jest napolitanke. Boli, ko se mami strga in hoče stran.
Najlepše pa je ko se zaveš, da tvoj oče že 15 let ni spil kapljice alkohola in da mu gre super! takrat si srečen. :))”
Neka druga uporabnica pod psevdonimom Vera, pa je na forumu Partnerska posvetovalnica zapisala: “Moj fant je takrat globoko pogledal v kozarec in zgodilo se je …. začel je vpiti name naj neham (peli sva s prijateljico), ko sem rekla, da ne bom, me je začel klofutati in me spravil na tla, takrat pa sta zraven stopila prijatelja in me vlekla stran od njega on pa me je na tleh brcal v glavo. Ubil bi me, če me ne bi onadva rešila iz njegovih rok.“

Andreja Verovšek je zaključila: “S to akcijo se zavezujemo, da se bomo organizirano in sistematično trudili, da bo tragičnih zgodb manj in da bodo imele bolj srečne konce” in še dodala, da v virtualnih posvetovalnica lahko ljudje dobijo pomoč in nasvet strokovnjakov iz področja medicine, svetovanja in tudi pomoči pri zasvojenostih.

Ljubljanski nadškof msgr. Alojzij Uran, je akcijo akcije “40 dni brez alkohola” povezal s 40- dnevnim cerkvenim postom in izpostavil, da je to lahko priložnost, da s svojim popolnim odrekanjem alkoholu preverimo sebe in svojo morebitno zasvojenost, obenem pa smo v moralno oporo alkoholikom in predvsem številnim slovenskim družinam in drugim ljudem, ki trpijo zaradi navzočnosti alkoholikov v njihovem okolju.

Po mnenju msgr. Alojzija Urana je: “Alkoholizem na Slovenskem najbolj razširjena in najbolj uničujoča odvisnost, ki se vedno bolj širi v mladostna leta. Mladi se ne zavedajo, kako hitro se odvisnost poglablja. Ko pa to ugotovijo sami ali okolica, je velikokrat že prepozno. Zaradi zasvojenosti z alkoholom najpraj trpijo alkoholiki sami, saj duševna in telesna ujetost razjeda celotno osebnost in nazadnje pušča nepopravljive posledice. Ob alkoholu pa seveda trpi tudi okolice, posebno družina. Običajno skušajo vsi skupaj skriti resnično situacijo, vendar pa to omogoča alkoholiku, da pije naprej in išče krivdo vedno zunaj sebe.“

Ob koncu je pozval prisotne in vse ljudi z mislijo: „Prav zavestna odpoved alkoholu naj bo v postnem času konkretna oblika solidarnosti in sočutja z vsemi, ki trpijo zaradi tega nevarnega poživila in mamila. Z odločitvijo za to pobudo bomo dodali majhen kamenček v reševanju problema alkoholizma v našem narodu.“

Ob zaključku predstavitve akcije je dogajanje na področju zdravja in prekomernega uživanja alkohola strnil minister za zdravje Slovencev, mag. Andrej Bručan. V začetku je pohvalil prizadevanja organizatorjev in povedal, da se je z veseljem odzval povabilu, da spregovori nekaj besed v podporo kampanji. Predstavil je nekaj dejstev in kazalcev: „Slovenija se kljub počasnemu upadanju porabe alkohola še vedno uvršča med države z visoko porabo in med države, v katerih imajo ljudje do alkohola razmeroma toleranten odnos. Za večino ljudi v našem okolju je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov.“ Poudaril je, da se velika poraba alkohola na prebivalca pri nas odraža tudi v škodi, ko jo alkohol lahko predstavlja za zdravje in socialno-ekonomsko blaginjo ljudi.
Podobno kot drugje v svetu, si naša država prizadeva, da bi omejili škodo, povezano z rabo in zlorabo alkohola, z učinkovitimi ukrepi, kot so npr. omejevanje dostopnosti alkohola (vključno z davki in politiko cen), ukrepi za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, prepoved oglaševanja alkoholnih pijač, svetovanje v osnovnem zdravstvu ter nenazadnje vzgoja v družinah in šolskem prostoru. Povedal pa je, da je uspešno izvajanje celovite politike na tem področju v veliki meri odvisno od sodelovanja civilne pobude, kakršna je s svojimi prizadevanji tudi ta akcija.

Vsem, ki bodo sodelovali v akciji pa je želel: „Tistim, ki se boste odločili za 40 dni brez alkohola, želim veliko uspeha in osebnega zadovoljstva ob uresničenih ciljih.“
Na vprašanje novinarja je potrdil, da se je tudi sam odločil za aktivno sodelovanje v akciji 40 dni brez alkohola.

V prvih dveh dneh akcije je svojo udeležbo s prijavo na spletni strani ali klicem potrdilo 306 ljudi.

Zapisala: Andreja Verovšek, Zavod Med.Over.Net, 23.2.2007
več informacij: www.brezalkohola.si ali 01/520 50 50