Želimo, da se glas starejših in bolnih sliši.
V mreži Karitas se srečujemo s problemi starejših in kronično neozdravljivo bolnih, še posebej tistih, ki potrebujejo pomoč pri negi ali so v zadnjem obdobju življenja. Potrebujejo različne oblike oskrbe in spremljanja, ki vključujejo storitve in programe s področja dolgotrajne oskrbe, paliative in s tem zdravstva, socialnega varstva, dostopnosti prilagojenega okolja, ipd.
Število starejših povečuje, s tem pa narašča tudi potreba po oskrbi in pomoči.
Temelji programa “Povezani v samopomočni skupnosti”
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« opredeljuje, da Slovenija glede vključenosti v dolgotrajno oskrbo zaostaja za povprečjem držav OECD, se to že kaže tudi v praksi. Sprejet je Zakon o dolgotrajni oskrbi. Smo na prehodu in prehajanju določenih storitev in v karitas še vedno zaznavamo velike potrebe in stiske starejših, kronično neozdravljivo bolnih po negi in oskrbi.
Opis problematike
Ljudje izražajo strah pred tem, kdo jih bo negoval, kako bodo prišli do primernih storitev oskrbe, saj so čakalne dobe na vstop v institucionalno varstvo in pomoč na domu oziroma dolgotrajne oskrbe na domu zelo dolge. Obstajajo zasebni ponudniki oskrbe na domu (socialni servis), ki so dragi in nedostopni za tiste z minimalnimi prihodki. Večina teh ponudnikov je v mestih, ni pa ponudbe na šibkejših družbeno-geografskih okoljih po Sloveniji. Prav tako zaznavamo, da je veliko tveganih ponudb na črnem trgu, kar lahko vodi v hudo zlorabo starejših in ranljivih oseb.
Po opravljenih posvetovalnih srečanjih z izvajalci Paliativne oskrbe v Sloveniji (Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, vodstvo akutnega paliativnega oddelka in mobilnega paliativnega tima OI in vodstvom mobilnega paliativnega tima SB Murska Sobota; SB Novo mesto, SB Izola), ugotavljamo, da omogočanje pravice do kakovostne paliativne oskrbe v zadnjem obdobju ni zagotovljeno vsem državljanom Slovenije.
Še posebej izpostavljajo problem pri zagotavljanju socialne oskrbe umirajočih v domačem okolju. Zakonsko to področje ni sistematično urejeno in vključeno na vsa področja. Vsak deležnik tega širokega področja išče svojo pot do pridobitve pravice do storitve. Ljudje, predvsem starejši, ki storitve oskrbe in nege že potrebujejo, so premalo osveščeni o svojih pravicah, ki jih lahko pridobijo, prav tako sektor ni povezan med seboj. Še posebej je obremenjena srednja aktivna generacija s prispevki in skrbjo za svoje sorodnike.
Velik problem pri oskrbi starejših in kronično neozdravljivo bolnih v zadnjem obdobju življenja se kaže v izvajalcih oskrbe. Pojavlja se že pomanjkanje kadra tako na področju institucionalnega varstva kot tudi pri izvajalcih pomoči na domu. Zaradi tega domovi ne zapolnjujejo vseh kapacitet in se čakalne vrste za institucionalno varstvo povečujejo. Veliko je še vedno neformalne oskrbe (po podatkih je v Sloveniji okoli 10 % prebivalcev neposredno vključenih v neformalno oskrbo svojca ali soseda, kar pomeni okrog 200.000 prebivalcev), ki se zagotavlja v krogu družine in prijateljev, sosedov (predvsem žensk), kar se lahko negativno odraža na njihovo sodelovanje na trgu dela, povečuje se ekonomska odvisnost, revščina in socialna izključenost. Predvsem pa tudi izčrpanost od nenehne skrbi za svoje sorodnike ter nezadovoljene osebne potrebe. Še posebej se to kaže v zadnjem obdobju življenja, ko je potrebna skrb za težko bolne in umirajoče sorodnike.
Opis programa
Na opisane probleme in potrebe želimo odgovoriti s programom POVEZANI V SAMOPOMOČNI SKUPNOSTI, kjer sodelujemo kot konzorcij in v okviru katerega želimo prvenstveno nasloviti potrebe starejših in kronično neozdravljivo bolnih v domačem okolju, njihovih svojcev in drugih neformalnih oskrbovalcev.
V konzorciju so Škofijska karitas Novo mesto kot prijavitelj, Škofijska karitas Koper, Škofijska karitas Celje, Škofijska karitas Ljubljana, Nadškofijska karitas Maribor in Slovenska karitas, kjer po izkušnjah pri delu s starejšimi osebami v lokalnih Karitas (451 enot po vsej Sloveniji) zaznavamo, kako je poleg socialne in zdravstvene oskrbe ter nege potrebna celostna obravnava, ki ne vključuje le telesne in socialne potrebe ampak tudi druge potrebe: psihične, sprejemanje bolezni, osmišljanje zadnjega obdobja življenja itd.
Zato je potrebno celovito oskrbo definirati širše, tudi z elementi drugih socialnih storitev, ki omogočajo ohranjanje socialne vključenosti.
Kakšne rešitve prinaša program
Ocenjujemo, da pri zadovoljevanju potreb starejši in neozdravljivo bolni v zadnjem obdobju življenja niso dovolj slišani. Prav tako se ni dovolj vključevalo že obstoječe mreže pomoči, ki jo izvajajo mnoge humanitarne nevladne organizacije, kjer nudijo podporo starejšim in umirajočim v zadnjem obdobju življenja. Predvsem pa te organizacije med seboj niso povezane, svojih aktivnosti ne dopolnjujejo, ampak se vsaka sama zase trudi za svoje člane oz. uporabnike.
S projektom želimo vzpostaviti skupnostna središča na šibkejših družbeno-geografskih okoljih po Sloveniji in spodbuditi mrežno sodelovanje nevladnih in javnih institucij, ki delujejo na področjih starejših, kronično neozdravljivo bolnih, še posebej tistih v zadnjem obdobju življenja. In sicer na območjih Koroške, Spodnje Savinjske, Bele Krajine, Zasavja, Primorske, dela Gorenjske, kjer bomo vzpostavili 5 skupnostnih središč, ki jih bomo določili na podlagi posvetov v teh regijah/lokalnih skupnostih na omenjenih področjih.
Povezujemo vse izvajalce in organizacije tako s področja socialnega varstva (CSD, izvajalci pomoči na domu, institucionalnega varstva itd.), zdravstvenega varstva (zdravstveni domovi na primarnem nivoju, Enote paliativne oskrbne in mobilni timi, ki delujejo v okviru bolnišnic, zasebni izvajalci zdravstvenih storitev itd.), humanitarnih in drugih NVO, občin in zasebnikov, ki delujejo pri oskrbi starejših in kronično neozdravljivo bolnih.
Želimo aktivno informirati in osveščati o pravicah starejših, izvajati podporo in spremljanje socialno izključenih, še posebej najbolj ranljivih ter izvajati preventivne in skupnostne oblike storitev oskrbe, ki bodo podaljšali bivanje v domačem okolju.
Kot drugo želimo s programom celostno odgovoriti na potrebe neformalnih oskrbovalcev, predvsem svojcev, sosedov in drugih bližnjih ter zanje pripraviti celovit, strokoven koncept usposabljanj, spremljanja z intervizijskimi podpornimi skupinami ter z možnostjo različnih oblik psihosocialnega svetovanja in spremljanja.
V razvoju programa bomo analizirali in preverili možnosti za vzpostavitev delovanja t.i. nepridobitnih oz. brezplačnih socialnih servisov oskrbe. Kot prvo z analizo razsežnosti neformalne plačljive oskrbe (vključno s tujci, ki bivajo pri starejših) ter formalnih zasebnih oblik izvajanja oskrbe. V nadaljevanju bomo pripravili koncept delovanja brezplačnih in/ali neprofitnih socialnih servisov tudi v povezavi s socialno aktivacijo dolgotrajno brezposelnih oseb. Delovanje bomo preverili preko izvedbe 3 pilotnih brezplačnih oz. nepridobitnih socialnih servisov.
V programu želimo, da se glas starejših in bolnih s terena sliši tudi pri oblikovanju politik, zato bo pomemben del aktivnosti naslovljen tudi na zagovorništvo starejših in kronično neozdravljivo bolnih, še posebej v zadnjem obdobju življenja pri odločevalcih ter preko osveščanja javnosti s predstavitvijo analiz mnenj uporabnikov in izvajalcev na posvetih ter preko analiz delovanja skupnostnih središč, programov za neformalne izvajalce in pilotnih brezplačnih/nepridobitnih servisov. Program bomo redno promovirali tudi v mreži organizacij na nacionalni ravni in delili izkušnje v strokovni javnosti.
Za podrobnejše informacije: T: +386 1 300 59 71; E: [email protected]
Projekt financira:
