Okrevanje od zasvojenosti: pomen skupine, podpore in novih izkušenj

Okrevanje od zasvojenosti poteka tudi skozi vsakodnevne izkušnje, odnose in podporo drugih. V Terapevtski skupnosti Pelikan imajo zato pomembno mesto skupinsko delo, medsebojna pomoč in skupna doživetja zunaj ustaljenega okolja. Drago Sukič predstavlja, kako letovanje, terapevtske skupine in izmenjava izkušenj pomagajo posameznikom pri spoznavanju sebe, razvijanju novih življenjskih veščin in utrjevanju poti okrevanja.

V prejšnjih dveh številkah smo spoznali Terapevtsko skupnost Pelikan, ki deluje znotraj Zavoda Pelikan – Karitas. To je zasebni neprofitni zavod za socialnovarstveno, preventivno, vzgojno-izobraževalno in zdravstveno delo, ki ga je leta 1997 ustanovila Slovenska karitas. Predstavljene so bile metode dela ter pomen fizične in športne aktivnosti za ohranjanje abstinence. Tokrat nekaj več o tem, kako počitnice, odmik vpliva na skupino, in o podpori skupine za vzdrževanje abstinence.

Letovanje kot del programa v TS Pelikan

Del programa je tudi vsakoletni skupni odhod celotne skupine na morje, ki za našo skupnost pomeni pomemben premik iz varnega, predvidljivega vsakdana v povsem novo in neznano okolje. Takšna sprememba od vseh udeležencev zahteva bistveno višjo raven dogovarjanja, prilagajanja, upoštevanja pravil ter dnevnega reda ter sodelovanja. Vsakodnevna opravila, kot je priprava obrokov v drugačni kuhinji ali logistika izletov, postanejo skupni izziv. Posamezniki morajo nenehno usklajevati svoje želje s potrebami skupine, kar krepi potrpežljivost, disciplino in komunikacijske veščine, ki so nujne za poznejše samostojno življenje.

Ko novo okolje odpre tudi spomine na preteklost

Letovanje na morju pa poleg praktičnih izzivov odpira tudi globoke čustvene vsebine. Morsko okolje pri mnogih neizogibno obudi močne spomine na preteklost. Ti spomini so lahko prijetni, pogosto pa so povezani s starim načinom življenja, nekdanjim popivanjem in tistimi obdobji, ko je bilo morje prostor nebrzdanih zabav in omame. Ko ti občutki krivde in sramu privrejo na površje, postanejo dragocen material za terapevtsko delo, spoznavanje samega sebe in postopno sprejemanje sebe, kar vključuje tudi sprejemanje svoje preteklosti iz obdobja zasvojenosti. Skozi večerne pogovore, igranje družabnih iger in varno vzdušje skupnosti lahko uporabniki te spomine varno predelajo, jih osmislijo in skupaj gradijo povsem nove, zdrave izkušnje bivanja ob morju, kar je zelo dragocena izkušnja za naprej.

Nove izkušnje sodelovanja in povezovanja

Za delavce je to seveda dodatna obremenitev, vendar je terapevtski rezultat izrednega pomena, zato se vsako leto radi odpravijo s skupino na letovanje. Obroke razen zajtrkov pripravimo terapevti, kar je za uporabnike prav tako posebna izkušnja. To krepi njihov občutek lastne vrednosti, hkrati jim zaposleni dajemo pozitiven zgled, ob vsem se pa gradijo vzorci, podobni tistim v družini. Znano pa je, da posameznik v procesu okrevanja potrebuje ob vsem drugem predvsem nove pozitivne izkušnje sodelovanja, povezovanja in prevzemanja odgovornosti. Tovrstna letovanja imajo vsekakor večplastne učinke, med drugim tudi to, da se skupina vedno močneje povezuje med seboj. Načrtovanje tovrstnih aktivnosti je prilagojeno vsaki skupini posebej, pogosto je vključen izlet z ladjico, kolesarjenje, dolgi pohodi ob obali, vedno pa poskušamo vključiti še kakšno novo aktivnost. Vsekakor se vsi radi spominjajo posebnih doživetij v Sončni hiši Karitas v Portorožu.

Terapevtske skupine v TS Pelikan

Vsakodnevna rutina v naši terapevtski skupnosti je premišljeno strukturirana, njen pomemben del pa predstavljajo terapevtske skupine in pisanje dnevnikov. Samorefleksija, ki jo uporabniki izvajajo z zapisovanjem svojih misli in občutkov čez dan, služi tudi kot neprecenljiva priprava na skupinsko delo in njegovo izvajanje. Ko posameznik svoje stiske in doživljanja najprej prenese na papir, jih ubesedi in uredi, s tem naredi prvi korak k distanci od nekega problema. Ko te zapise nato deli v skupini, proces dobi novo, terapevtsko dimenzijo: intimna izkušnja postane slišana, sprejeta in ovrednotena v varnem krogu uporabnikov, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Pri tem gre za t. i. delo na sebi.

Delo na sebi in stik z lastnimi občutki

Delo na sebi pomeni postopno vstopanje v stik s svojimi občutki in čustvi, skratka, s svojim notranjim svetom. V času zasvojenosti se je posameznik vse bolj »izklapljal« in odtujeval od svojega bistva ter izgubil stik s samim seboj. Na poti okrevanja mu skupinske terapije pomagajo okrepiti lastno ranljivost oz. opuščanje nezdravih obrambnih mehanizmov ter naslavljanje vsebin, ki so bile v preteklosti preveč boleče in jih je omamljal z alkoholom, drogami ali odvisniškim vedenjem, kot je pretirana raba socialnih omrežij, igre na srečo, pornografija ipd. Zato je že dolgo znano, da se celostno okrevanje od zasvojenosti lahko odvija le skupinsko.

Terapevtske skupine in skupine za samopomoč

Teorija na področju rehabilitacije zasvojenosti jasno ločuje med terapevtskimi in samopomočnimi skupinami, v praksi terapevtske skupnosti pa se obe obliki ključno dopolnjujeta. Medtem ko terapevtske skupine vodijo strokovnjaki (potekajo vsak delavnik dopoldan) in so usmerjene v globinsko predelavo odvisniških vedenjskih vzorcev, duševnih ter psiholoških stisk, imajo skupine pod vodstvom izkušenih sodelavcev ali uporabnikov samih (samopomočni vidik) izjemen pomen za stabilizacijo. V teh skupinah (potekajo dvakrat tedensko) ni nujna stalna prisotnost vrhunskega strokovnjaka, saj je njihova glavna moč v ustvarjanju pripadnosti, deljenju praktičnih izkušenj in vzajemni podpori. Uporabniki skozi aktivno sodelovanje spoznavajo, da v svojih stiskah niso sami, s čimer se zmanjšuje občutek izoliranosti in sramu, ki tako pogosto spremlja zasvojenost in težave v duševnem zdravju.

Ko izkušnje enega postanejo opora drugemu

Posebno dinamiko in vrednost znotraj teh skupin prinaša prenos izkušenj glede na stalež v programu. Ko starejši uporabniki – tisti, ki so v programu že dlje časa in so že stabilizirali svoje stanje – nagovorijo mlajše, se sproži močan terapevtski učinek za obe strani. Mlajši člani v starejših vidijo živ dokaz, da je sprememba mogoča, kar jim vliva upanje in motivacijo v najtežjih, začetnih mesecih okrevanja. Starejši uporabniki pa z mentorstvom in deljenjem svojih preteklih zablod ter zmag krepijo lastno odgovornost, samopodobo in čut za skupnost. Ko nekomu pomagaš naprej, hkrati najbolj utrjuješ svojo pot in dokazuješ, da so tvoje pretekle preizkušnje dobile nov, plemenit smisel. Pomemben del okrevanja je namreč vključevanje lastnih izkušenj v proces pomoči drugim, saj je tako veliko lažje osmisliti pretekle izkušnje, ki se jih človek pogosto sramuje ali jih poskuša odrivati v podzavest.

Preberite novo številko Žarka dobrote

V oktobrski številki vas čakajo celotni prispevki, razmišljanja strokovnjakov in zgodbe iz življenja Karitas.

Bi želeli redno prebirati Žarek dobrote?
Naročite ga na [email protected] ali na 01/ 300 59 60.