Okrevanje od zasvojenosti ni samo vprašanje abstinence. Za človeka, ki se ob zasvojenosti sooča tudi s težavami v duševnem zdravju, so pomembni varno in stabilno okolje, strokovna podpora ter postopno ponovno vzpostavljanje vsakodnevnih navad, odnosov in samostojnosti. Mag. Drago Sukič predstavlja, kako pri tem v Terapevtski skupnosti Pelikan uporabljajo delo, šport, gibanje v naravi in življenje v skupnosti.
V prejšnji številki smo se seznanili z osnovno predstavitvijo Terapevtske skupnosti Pelikan, ki deluje znotraj Zavoda Pelikan – Karitas, zasebnega neprofitnega zavoda za socialno-varstveno, preventivno, vzgojno-izobraževalno in zdravstveno delo, ki ga je leta 1997 ustanovila Slovenska karitas. Tokrat pa bomo izvedeli več o metodah dela tega programa.
Okrevanje je več kot doseganje abstinence
V naši terapevtski skupnosti za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, v okviru katere se izvaja specializiran, visokopražni program s celodnevnim bivanjem, je osnova za delo z uporabniki dosledno upoštevanje specifičnosti potreb ter zmožnosti vsakega posameznika.
Primarni cilj programa ni zgolj doseganje abstinence, temveč predvsem stabilizacija duševnega stanja, krepitev temeljev za dolgotrajno okrevanje, dolgoročno zmanjševanje škode, spodbujanje samostojnosti ter ponovna integracija v družbo pod varnimi pogoji in ob stalni strokovni podpori.
Ker gre za uporabnike z izjemno ranljivim duševnim zdravjem (ki se soočajo z osebnostnimi motnjami, psihozami, depresijo, shizofrenijo, anksioznostjo ipd.), program temelji na 24-urni strokovni navzočnosti. To uporabnikom zagotavlja varno, predvidljivo in stabilno okolje, ki je ključni predpogoj, da sploh lahko začnejo predelovati svoje globoke čustvene stiske.
Program se izvaja v hiši z lastnim vrtom, kar nam omogoča strukturirano izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, učenje življenjskih veščin ter samooskrbe.
Delo kot del poti k samostojnosti
Pri tem delo na vrtu (ali druga oblika dela) ni le gola fizična aktivnost. Velik pomen pripisujemo celotnemu procesu: od skupnega načrtovanja in pogovora preko priprave sadik, sajenja, okopavanja ter skrbne nege pridelkov, pa vse do njihove smiselne uporabe v kuhinji in vlaganja za ozimnico. Gre za premišljen sklop aktivnosti za koristno preživljanje časa, katerega namen je posameznika aktivirati, ga spodbuditi k sodelovanju z drugimi in ga opolnomočiti za samostojno življenje. Preko dela uporabnik zasleduje doživljanje zadovoljstva, saj je treba vložiti nekaj napora in potrpežljivosti.
Doživljanje zadovoljstva je v procesu okrevanja bistvenega pomena za dolgotrajno abstinenco, saj je bil posameznik v času zasvojenosti usmerjen predvsem k zasledovanju užitka, ki pa vodi v zasvojenost oz. odvisnost. Preko delovnih aktivnosti torej krepi navade, ki so temeljnega pomena za dolgotrajno abstinenco in stabilnost na področju duševnega zdravja.
Zakaj sta gibanje in narava pomemben del okrevanja
Redne športne aktivnosti in pohodi v naravo predstavljajo enega ključnih stebrov življenja v naši terapevtski skupnosti. Vključevanje gibanja v vsakdan uporabnikov z dvojnimi diagnozami nima le namena krepitve telesa, temveč prinaša globoko nevrobiološko in psihološko podporo. Znanstveno je dokazano, da telesni napor spodbuja izločanje nevrotransmiterjev, ki stabilizirajo razpoloženje, hkrati pa spodbuja nevroplastičnost možganov. To za posameznika v procesu okrevanja pomeni fiziološko osnovo za obnovo tistih funkcij, ki sta jih odvisnost in duševna stiska najbolj prizadeli.
Poleg biološkega vpliva ima šport izrazito izkustveno vrednost. Dolgotrajne stiske posameznike pogosto ujamejo v uničujoče miselne kroge, ki jih športna igra ali hoja v hribe učinkovito prekineta. Naravno okolje pomirja živčni sistem, medtem ko fizični izzivi zahtevajo popolno zbranost v sedanjem trenutku. Fizična aktivnost v naravi uporabnikom pomaga pri ponovnem povezovanju z naravo, okoljem in postopno s samim seboj. Biti povezan z drugimi in s svojimi občutki ter zavedanjem pa je nasprotje zasvojenosti.
Od individualnega napora do sodelovanja z drugimi
Športna aktivnost uporabnikom omogoča, da ob soočanju z napori premagujejo odpor in doživljajo zdrave izzive, s čimer aktivno razvijajo nove vedenjske vzorce. Skozi skupinsko igro se brez suhoparne teorije učijo sodelovanja, saj uspeh ne temelji več na posamezniku, temveč na skupnem prizadevanju in medsebojni podpori. Preko gibanja se posamezniki psihofizično utrdijo, krepijo samopodobo in se znova učijo zdravega, prisotnega bivanja. Za odvisnika je namreč značilno, da z občutki ni prisoten v danem trenutku, ob športnih in drugih telesnih aktivnostih pa se postopno ponovno krepi v tem, da zmore biti »tukaj in zdaj«, kar pa je ravno tako bistveni element okrevanja ter pomemben temelj za dolgotrajno abstinenco.
S tem, ko se zadržujemo na okoliških igriščih, pa tudi tkemo stike z lokalno skupnostjo, se pogovarjamo z mladimi in starimi, s katerimi se srečamo na igrišču, ter se tudi na tak način predstavljamo kot del lokalne skupnosti. Včasih se seveda zgodi kakšna nezgoda, a tudi to je del življenja.
Ko zasvojenost pomembno poseže v življenje
Potrebujete pomoč zaradi zasvojenosti?
Če je zasvojenost pomembno posegla v vaše življenje ali življenje vašega bližnjega, lahko poiščete strokovno pomoč:
→ Terapevtska skupnost Pelikan: 05 90 93 640 / 040 565 017
[email protected].
→ Program Blizu – Psihosocialno svetovanje, informiranje in usmerjanje oseb v duševni stiski – brezplačna online svetovanja in srečanja v živo.
Preberite novo številko Žarka dobrote
V septembrski številki vas čakajo celotni prispevki, zgodbe s terena, strokovne vsebine ter novice iz življenja Karitas.
Dodatna literatura:
Dowla R. et al. (2022). The Effectiveness of Exercise as an Adjunct Intervention to Improve Quality of Life and Mood in Substance Use Disorder: A Systematic Review. American Journal of Drug and Alcohol Abuse. PubMed – Dowla et al.
Carlson H. N., Smith M. A., Strickland J. C. (2025). The effects of exercise interventions on substance-use outcomes: A meta-analytic and systematic review. Experimental and Clinical Psychopharmacology. PubMed – Carlson et al.
World Health Organization. Physical activity. WHO – Physical activity