Okrogla miza Kaj je dom? v Petrovem domu v Šempetru pri Gorici

V torek, 13.11.2018, se je odvila že 2. okrogla miza na temo migracij in razvoja v okviru projekta ozaveščanja MIND, ki ga izvaja Slovenska karitas ob podpori Evropske unije in MZZ. Na svetu živi 70 milijonov ljudi brez varnega prostora, ki mu lahko rečejo DOM.
»Tudi Slovenci smo migranti. V preteklosti in še danes vsako leto Slovenijo zapusti več kot 8000 Slovencev, vsako leto v Slovenijo pride 12.000 tujcev. Vsak begunec bi raje ostal doma, a je pot neizogibna, če doma divjajo vojne, lakota, naravne nesreče.« je v uvodu spregovoril Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas.
Jožica Ličen, ravnateljica Škofijske karitas Koper je delila svojo izkušnjo dela z begunci iz bivše Jugoslavije po letu 1990, kar je bila učna šola za delo Karitas. »Naučili smo se, da smo vsi ljudje in da smo si dolžni pomagati«.
Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji je poudaril, da nihče ne gre od doma, če za to nima potrebe. Cerkev poskuša biti zvesta temu, kar prosi papež Frančišek, Cerkev naj bo kakor v bolnišnici prva pomoč, torej prva vrata na katera potrkajo tujci, ko pridejo na naše ozemlje, če potrebujejo pomoč, nato pa se mora v pomoč vključiti tudi država. V Italiji država trenutno skrbi za 35.881 tujih oseb in jih uvaja v evropski način življenja. Bolčina je povedal, da se nam teh oseb ni potrebno bati, če nimamo slabe vesti, če smo sami dovolj trdni in če imamo v sebi zdrave korenine in se zavedamo svoje lastne istovetnosti nas ne bo uničil ne tuj ne domač vihar.
Urednik Novega glasu (tednika Slovencev v Italiji) Jurij Paljk je izpostavil problem lažnih novic in namernega zavajanja različnih medijev, na dan prihaja ogromno negativnih novic o migracijah, pozitivnih je premalo.
Vael Hanuna, sin Slovenke in Palestinskega begunca iz Sirije je bil rojen in svojo mladost preživel v Siriji, sedaj pa že 30 let živi v Sloveniji: »Sprejetost, odprtost ljudi in vključevanje v družbo je ključno za ljudi, ki pridejo iz druge države, da lahko zaživijo v novi. Integracija mora biti obojestranska, ne moremo pa govoriti o asimilaciji, ki je izbris indentitete. Nekdo, ki pride se mora integrirati, sprejeti novo družbo, nova pravila, nov jezik, tudi od nas pa je odvisno, da nas ta oseba dobro sprejme.«
Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam je pojasnila, da danes v tujino iz Albanije odhajajo predvsem mlade družine in izobraženci, ki si želijo dostojnega življenja, ker tam ni delovnih mest, državi in v sodstvu pa vlada korupcija. Irma Šinkovec z Ministrstva za zunanje zadeve je povedala, da Slovenija na begunsko in migrantsko problematiko reagira doma in v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Podpirajo projekte organizacij, med njimi tudi Karitas, ki pomagajo ljudem v državah v razvoju, da bi lahko dostojneje preživeli in jim ne bi bilo potrebno zapuščati doma.
Jana Lampe ob spremljanju razvojnih in humanitarnih projektov Slovenske karitas v  Afriki in na Balkanu vidi mnoge stiske ljudi, tudi katere jih prisilijo, da zapustijo svoj dom. »Potrebne so rešitve na globalni ravni: vzpostaviti mir, ustaviti trgovino z orožjem in z ljudmi, ustaviti korupcijo ter izboljšati možnosti za dostojno življenje, v delo vključevati domačine«.
Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče