Kaj se zgodi, ko se pri delu Karitas srečajo desetletja izkušenj z novimi idejami mladih? Medgeneracijsko sodelovanje ni vedno preprosto, vendar prav razlike lahko postanejo njegova največja prednost. Ključno ni, da ena generacija svoje delo preda drugi, ampak da nekaj časa hodita skupaj, se poslušata in učita druga od druge.
V prejšnji številki smo razmišljali o tem, da mladi, ko pridejo v Karitas, ne potrebujejo le naloge, ampak tudi človeka, ki jih sprejme, jim pomaga razumeti delo in jih spremlja pri prvih korakih. Toda ko mlad človek ostane, se odpre novo vprašanje: kako naj sodeluje z ljudmi, ki Karitas poznajo in živijo že vrsto let?
Kaj lahko različne generacije dajo druga drugi?
V Župnijskih karitas se pogosto srečujejo različne generacije. Nekateri prostovoljci imajo za seboj desetletja izkušenj. Poznajo domače okolje, družine, starejše in osamljene ljudi, vedo, kako pristopiti do človeka v stiski in kako pomembni so zaupnost, potrpežljivost ter osebni odnos. Mladi pa prihajajo z drugačnimi izkušnjami, vprašanji, idejami in načini komunikacije. Hitreje uporabljajo digitalna orodja, opazijo nove oblike stisk in pogosto drugače razmišljajo o tem, kako nagovoriti ljudi.
Dve dobri ideji, ki se sprva ne razumeta
Predstavljajmo si Župnijsko karitas, ki pripravlja dobrodelno akcijo. Dolgoletna prostovoljka predlaga, da osebno obiščejo ljudi, ki jih že poznajo, ter jih povabijo k sodelovanju. Ve, da mnogi starejši ne uporabljajo družbenih omrežij in da jih najbolj nagovori osebna beseda. Mladi prostovoljec pa predlaga, da pripravijo kratek video, spletno prijavnico in objavo na družbenih omrežjih. Prepričan je, da bi tako lahko dosegli več mladih družin in ljudi, ki doslej dejavnosti Karitas niso poznali. Če se ne poslušata, lahko vsak hitro dobi občutek, da drugi njegovega predloga ne ceni. Dolgoletna prostovoljka lahko pomisli, da mladi ne razume pomena osebnega stika. Mladi prostovoljec pa lahko dobi občutek, da v skupini ni prostora za nove načine dela.
Toda oba imata prav. Osebni stik je nenadomestljiv, hkrati pa lahko sodobni načini komunikacije odprejo vrata ljudem, ki jih z dosedanjimi pristopi nismo dosegli. Najboljša rešitev zato ni, da eden od predlogov zmaga, drugi pa se umakne. Najboljša rešitev je, da oba pristopa povežemo. Dolgoletna prostovoljka lahko pomaga oblikovati vsebino sporočila tako, da bo spoštljiva, jasna in občutljiva do ljudi v stiski. Mladi prostovoljec pa lahko poišče način, kako to sporočilo približati svoji generaciji. Skupaj lahko dosežeta več, kot bi vsak zase.
Ne predajanje štafete, ampak skupna pot
Ko govorimo o prihodnosti Karitas, pogosto uporabljamo podobo predajanja štafete. Starejša generacija naj bi nekoč predala delo mlajši. Toda ta podoba je lahko nekoliko zavajajoča. Pri štafeti eden preteče svoj del poti, nato palico preda drugemu in se umakne. V Karitas pa ne potrebujemo trenutka, ko bi ena generacija odšla, druga pa prevzela vse njene naloge. Potrebujemo obdobje skupne poti – čas, ko različne generacije delajo skupaj, se pogovarjajo, se učijo druga od druge in postopoma prevzemajo različne odgovornosti. Mladi ne bodo postali nosilci Karitas samo zato, ker jim bomo nekega dne izročili ključe prostora, sezname uporabnikov in razpored dejavnosti. Nosilci bodo postali takrat, ko bodo dovolj dolgo sodelovali pri resničnem delu, razumeli njegov smisel, soustvarjali odločitve in doživeli, da jim nekdo zaupa. Podobno tudi bolj izkušeni prostovoljci svojega poslanstva ne zaključijo takrat, ko določeno nalogo prevzame mlad človek. Njihova vloga se lahko spremeni. Iz izvajalcev vsega dela lahko postopoma postanejo spremljevalci, mentorji in tisti, ki pomagajo ohranjati smer.
Razlike niso težava, če se o njih pogovarjamo
Medgeneracijsko sodelovanje ne bo vedno preprosto. Različne generacije lahko imajo drugačen odnos do časa, odgovornosti, komunikacije in načrtovanja. Nekdo se želi vse dogovoriti več tednov vnaprej, drugi se lažje odloča sproti. Nekdo ima raje telefonski klic, drugi sporočilo. Nekdo meni, da mora biti dejavnost izpeljana natančno tako kot prejšnja leta, drugi bi najraje takoj spremenil celoten način dela.
Zato je pomembno ustvariti prostor za iskren pogovor. Ne le o nalogah, ampak tudi o pričakovanjih. Kaj vsak od nas potrebuje, da lahko dobro sodeluje? Kateri način komunikacije nam ustreza? Kdo je za kaj odgovoren? Kje potrebujemo pomoč? Kaj lahko naredimo drugače, če nekaj ne deluje? Pri takšnem pogovoru ni cilj, da bi vsi razmišljali enako. Cilj je, da se razumemo dovolj dobro, da lahko kljub razlikam delamo za isti namen.
Karitas, ki se uči v obe smeri
Medgeneracijsko sodelovanje je uspešno takrat, ko se učenje ne dogaja samo v eni smeri. Mladi se učijo od bolj izkušenih, slednji pa dovolijo, da se tudi sami naučijo česa novega. Morda dolgoletna prostovoljka mladega nauči, kako voditi občutljiv pogovor z družino v stiski. Mladi prostovoljec pa njej pokaže, kako pripraviti preprosto spletno objavo. Nekdo mlademu razloži, zakaj je zaupnost tako pomembna. Mladi pa skupino opozori, da lahko z določenim načinom izražanja človeka nehote prizadenemo. V takšnih trenutkih ne gre več za delitev na tiste, ki vedo, in tiste, ki se še učijo. Vsi nekaj vedo in vsi se še učimo.
Prav to je lahko eden največjih darov Karitas. V času, ko se generacije pogosto srečujejo predvsem skozi nerazumevanje in stereotipe, lahko Karitas postane prostor, kjer se ljudje različnih starosti srečajo ob konkretnem dobrem delu. Ne zato, da bi dokazovali, kdo ima prav, ampak da bi skupaj ostali blizu človeku.
Poskusite v svoji Župnijski karitas
Pri naslednji dejavnosti oblikujte en medgeneracijski par ali manjšo skupino. Povežite mladega prostovoljca z nekom, ki ima več izkušenj, in jima zaupajte konkreten del skupne naloge. Ne določite vnaprej, da bo mladi skrbel samo za družbena omrežja, izkušenejši prostovoljec pa samo za nadzor. Naj se najprej pogovorita o tem, kaj vsak zna, kaj bi se rad naučil in kaj lahko prispeva.
Po koncu dejavnosti si vzemita deset minut ter si odgovorita na dve vprašanji:
– Kaj sem se danes naučil od tebe?
– Kaj bi lahko naslednjič skupaj naredila drugače?
Preberite novo številko Žarka dobrote
V septembrski številki vas čakajo celotni prispevki, zgodbe s terena, strokovne vsebine ter novice iz življenja Karitas.