Pred nami sta teden Karitas in Klic dobrote z geslom »Drug drugemu dar«.
Apostol Peter nas namreč v svojem prvem pismu vabi: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel« (prim. 1 Pt 4,10).
Ta znani stavek nas spodbuja, da svojih talentov, zmožnosti in darov ne obdržimo zase, ampak jih podarjamo naprej.
Grška beseda »charisma« označuje zastonjski Božji dar. Apostol Peter poudarja, da je vsakdo izmed nas prejel kakšen dar, nihče pa nima vseh darov. Darovi niso namenjeni meni samemu, ampak za to, da lahko z njimi služimo drug drugemu v skupnosti.
Kaj pomeni biti dobri oskrbniki?
Oskrbnik je upravitelj gospodarjeve lastnine in ima odgovornost za njeno pravilno upravljanje. Biti dober upravitelj pomeni biti zvest gospodarjevemu naročilu.
Tako nam apostol Peter želi povedati, da darovi, ki smo jih prejeli, niso privilegij. Vsak dar nas zavezuje, da postaja »dar za druge«.
To pomeni imeti čuteče in sočutno srce. To je sposobnost, da se vživim v življenje drugega, da začutim njegovo stisko in trpljenje.
Seveda je sočloveku treba znati prisluhniti in ne imeti že vnaprej pripravljenih rešitev.
Drugim moram dovoliti, da so to, kar so, brez obsojanja. Včasih je največji dar že to, da se nekdo ob nas počuti varnega in slišanega.
Konkretna pomoč se začenja, ko odkrijem vzrok težave ali trpljenja.
Največji dar, ki ga lahko podarimo drugemu, smo mi
Jezus je radikalno spremenil pogled na odnose. Največji dar, ki ga lahko podarimo drugemu, smo mi, naš čas, naše sočutje, naša pomoč.
Jezus sam je postal dar za človeštvo. Naroča nam, naj ga posnemamo. Pri zadnji večerji je učencem umil noge (prim. Jn 13,1-17). To dejanje ima globok teološki in praktični pomen.
V takratnem času je bilo umivanje nog opravilo, ki so ga opravljali najnižji služabniki ali sužnji, saj so bile noge ljudi pogosto prašne in umazane. Ko Jezus umije noge učencem, s tem obrne družbeno lestvico. Sporočilo je jasno: kdor želi biti največji, mora postati služabnik vseh.
Jezus učence povabi, naj mu sledijo. To pomeni konkretno izkazovanje ljubezni z dejanji, ki niso iskanje lastnih koristi.
To dejanje umivanja nog se zgodi pred velikim petkom, pred trpljenjem in smrtjo na križu, ko Jezus pokaže ljubezen, ki gre do konca, da odreši človeštvo.
Pokojni dr. Jože Ramovš je večkrat govoril o tržni drži človeka.
V tržni drži človek ne raste, ker išče samo zadovoljevanje te ali one svoje potrebe: po imetju, denarju, užitku …
Ljudje so zadovoljni s seboj in drugimi takrat, ko jih ne vodi misel, kako izkoristiti drugega ali ga popredmetiti, ampak ko postanejo dar za drugega.
»Včasih je največji dar že to, da se nekdo ob nas počuti varnega in slišanega.«
Alojzij Cvikl
Postati dar za bližnjega je življenjska drža
Postati drug drugemu dar pomeni, da nisem v središču jaz s svojimi potrebami, ampak vidim ob sebi drugega in njegove resnične potrebe.
Preden lahko postanemo dar za drugega, pa moramo kot dar sprejeti sebe in svoje življenje. Šele ko človek spozna vrednost in dostojanstvo lastnega življenja, lahko ljubeče in sočutno pristopi k drugemu.
Postati dar za bližnjega ni trenutni navdih, ampak je življenjska drža.
Če imamo čuteče srce, postane naše delovanje dar za ljudi okoli nas.
Ljudje smo bitja odnosov in smo življenjsko odvisni drug od drugega.
Nevarnost je, da dajemo preveč prostora našemu jazu, ki lahko hitro podivja in povzroči, da se vedno bolj zapiramo vase.
Resnični dar tudi nikoli ni izsiljen; resnični dar je tisti, ki ga podarimo svobodno in ne da bi pričakovali povračilo ali koristi.
Ne čakajmo, da nas pomoči potrebni poiščejo, ampak mi iščimo tiste, ki resnično trpijo v raznovrstnih preizkušnjah, so osamljeni ali prepuščeni samim sebi.
Tako tem ljudem ne prinašamo samo svoje bližine, ampak jim prinašamo Boga in njegovo ljubezen.
Karitas je podoba Cerkve, ki je na poti k človeku
Karitas je podoba Cerkve, ki je na poti k človeku.
Drage sodelavke in sodelavci Karitas, vi ste dar za druge, ker ste na poti k ljudem v stiski, ne glede na njihovo vero ali prepričanje.
Hvala vam za to držo odprtosti in širine. S tem vašim pričevanjem Cerkvi vračate verodostojnost v času, ko jo mnogi želijo prikazati kot skupnost, ki vidi samo sebe in išče svoje privilegije.
Po vas raste Cerkev, ki je živa, ki je »drug drugemu dar«, v službi človeka, ki je potreben pomoči.
Seveda se je treba vedno znova učiti biti drug drugemu dar.
Ta šola se mora začeti v družini, pri katehezi, v župnijski skupnosti, v šoli, na delovnem mestu, v družbi.
Ko bomo postali resnično drug drugemu dar, bomo tistim, ki so jih zadele raznovrstne stiske in težave, lažje pomagali najti pot v novo in lepše življenje.
Da bi ljudje v stiski začutili, da niso sami
Cilj tedna Karitas, Klica dobrote in vseh pobud naših Karitas po domovini je, da bi tisti, ki so se znašli v preizkušnji, začutili, da niso sami, ampak da so slišani in sprejeti, da z njimi delimo njihovo bolečino in jim želimo po svojih močeh pomagati.
Sveti Pavel pravi, da nam Sveti Duh deli različne darove in da so ti darovi namenjeni izkazovanju ljubezni, pomoči in podpore v skupnosti in družbi (prim. 1 Kor 12,4-7).
Sveti Duh je srce in notranje gibalo delovanja Karitas, saj vas, prostovoljce in sodelavce Karitas, notranje navdihuje pri vašem srečevanju z ljudmi v stiski.
V duhu Jezusovega služenja stopimo na pot k tem, ki v vedno večjem številu trkajo na vrata naše dobrote, in naj vsakega izmed vas spremlja Božji blagoslov!
Preberite novo številko Žarka dobrote
V novembrski številki vas čakajo celotni prispevki, razmišljanja strokovnjakov in zgodbe iz življenja Karitas.
Bi želeli redno prebirati Žarek dobrote?
Naročite ga na [email protected] ali na 01/ 300 59 60.