Zgodbe otrok:
Marija, Jana, Domen in Jure živijo z mamo in očetom v hribih. Zaposlen je le oče, plača je neredna, skromna, njegovi dohodki in otroški dodatek komaj zadoščajo za plačilo nujnih stroškov. Mama skrbi za gospodinjstvo, skupaj z otroki obdelujejo nekaj zemlje, imajo tudi dve kozi. Vsak dan se vsi štirje osnovnošolci odpeljejo v oddaljeno šolo s šolskim kombijem, kar jim vzame precej časa; niso lačni, ne zmorejo pa kupiti stvari, ki jih ima večina otrok: primerno obutev, obleko, šolske potrebščine, o telefonu ali celo računalniku lahko samo sanjajo. Za starša in otroke je najtežje ob začetku šolskega leta.
Tomaž in Alenka obiskujeta osnovno šolo, letos se jima bo pridružil še prvošolec Blaž. Oče je invalid in zaposlen v invalidskem podjetju, tudi mama ima zdravstvene težave, občasno, ko ji zdravje dopušča kaj zašije. Živijo kot podnajemniki v neprimernem stanovanju. Nizki dohodki zadoščajo komaj za preživljanje, vsi trije šolarji imajo le eno sobo. Pri Karitas prejemajo hrano, rabljena oblačila in obutev, že vrsto let tudi šolske potrebščine, letos, ko bo postal šolar tudi Blaž so potrebe še toliko večje .
11-letna Mojca živi z mamo in očetom ter dveletnim bratcem. Živijo v bloku, v lanskem letu sta oče in mama, ki sta bila zaposlena v istem podjetju, izgubila delo. Zaradi skrbi in strahu kako bodo živeli, je oče zbolel in se še sedaj zdravi v psihiatrični bolnici. Mojca je skromna deklica, veliko svojega časa posveti tudi malemu bratcu, kljub temu je pridna učenka. Zaveda se, da so revni, zato vedno, ko pride z mamo na Karitas po hrano izbere še rabljene obleke in obutev, pa tudi igračo za bratca, čeprav vsi vemo, da bi te stvari raje imela nove iz trgovine.
13-letni Tilen in 11-letna Anamarija živita v majhnem in vlažnem stanovanju z mamo. Pred tem so bili dalj časa zaradi težkih družinskih razmer v Materinskem domu. Veselili so se lastnega stanovanja, toda socialna pomoč in otroški dodatek ne zadoščajo niti za plačilo najemnine in nujnih položnic. Pri Karitas jim pomagamo s hrano, oblačili, plačilom kakšnega računa, predvsem pa z dobro besedo in vzpodbudo.
Tanja, Tone, Nejc, Janez in Renato obiskujejo osnovno šolo, imajo še dve mlajši sestrici. Oče je zaposlen v podjetju z nizkimi plačami, mama je bila zaposlena v podjetju, ki je šlo v stečaj, sedaj je doma in skrbi za družino. So pridni in dobri učenci, zaradi nizkih dohodkov pa so prisiljeni živeti zelo skromno. Vse zelo skrbi, kako bodo jeseni nakupili vse kar potrebuje pet šolarjev.
Zgodbe so resnične. Zapisala jih je Jožica Ličen. |