S pomo─Źjo zdravstvene vzgoje, dostopa do semen in mila izbolj┼íano zdravje in pogoji za ┼żivljenje revnih ┼żensk in otrok v SV Ruandi

Slovenska karitas je v septembru 2017 zaklju─Źila z izvedbo projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja z naslovom ┬╗Izbolj┼íanje zdravja in pogojev za ┼żivljenje otrok in ┼żensk v SV Ruandi┬ź, ki ga je v letih 2015 do 2017 sofinanciralo Ministrstvo za zunanje zadeve RS v skupni vrednosti 80.000 EUR. Slovenska karitas pa je prispevala 7.069 EUR iz sredstev, zbranih v akciji Za srce Afrike.

Projekt je nastal na podlagi potreb lokalnega prebivalstva. Stopnja rodnosti je v teh pode┼żelskih krajih visoka in star┼íi zaradi hude rev┼í─Źine te┼żko nahranijo in ┼íolajo vse otroke. Zaradi pomanjkanja zdravstvenih kapacitet in neozave┼í─Źenosti ┼íe vedno 50 % ┼żensk rojeva doma in tako ┼ítevilni zaradi zapletov pri porodu izgubijo ┼żivljenje (325 od 100.000 ┼żensk, ki so rodile ter 28 od 1.000 novorojen─Źkov; po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2015). Problem je tudi visoka stopnja podhranjenosti, in sicer 36,7% po podatkih Svetovnega programa za hrano (WFP) iz leta 2015 ter druge bolezni otrok do 5. leta starosti, povezanih predvsem s pomanjkljivo higieno. Na te potrebe ljudi smo ┼żeleli odgovoriti s pomo─Źjo projekta, ki je potekal sodelovanju z lokalno partnersko organizacijo v Ruandi (skupnost usmiljenk), kjer deluje slovenska misijonarka s. Vesna Hiti ┼że 26 let.

Aktivnosti so potekale v okviru dveh zdravstvenih centrov, in sicer v krajih Mukungu in┬á Musango, ki skupaj pokrivata obmo─Źje s 37.000 pre
bivalci
.

Lokalno zdravstveno osebje je nudilo izobra┼żevanje o metodah na─Źrtovanja dru┼żine ter nadalje nudilo svetovanje in spremljanje 2.211 parov, ki so se za te metode odlo─Źili, tako v zdravstvenih centrih kot na terenu.

Kar 3.049 nose─Źih ┼żensk je bilo dele┼żnih redne zdravstvene vzgoje o reproduktivnem zdravju.
Rezultati se ka┼żejo v 40 % pove─Źanju ┼ítevila varnih porodov pod nadzorom osebja v porodni┼ínici v Musango in Mukungu, kjer je v ─Źasu projekta rodilo 2.321 ┼żensk. Porodni┼íni─Źni del centra v Mukungu je bil v sklopu projekta tudi raz┼íirjen in obnovljen. Babica Adelina, ki tam dela, je dejala: ┬╗Pogoji za delo so sedaj zares dobri in veliko bolj je ─Źisto kot po vseh drugih zdravstvenih centrih. Nose─Źe matere rade hodijo v to porodni┼ínico tudi od drugod, ker so tukaj lepo sprejete in dele┼żne bolj kvalitetnih uslug.┬ź ┼Żenske, ki so ve─Źkrat pri┼íle na predporodno svetovanje in pregled, so ob rojstvu otroka dobile posebno darilo, ki je vklju─Źevalo ┼żensko obla─Źilo in milo. Vse ┼żenske, ki so rodile v porodni┼ínici, pa ┼íe pleni─Źko in sraj─Źko za novorojen─Źka. Obla─Źila je ┼íivalo 33 deklet, ki so bile dele┼żne enoletnega usposabljanje za ┼íivilje, 16 med njimi jih je prejelo ┼íivalne stroje.

1.842 mater in tudi 1.348 o─Źetov je bilo skupaj s spremljanjem novorojen─Źkov dele┼żnih poporodne vzgoje o negi otroka. 4.390 mater z otroki do 16 mesecev je bilo hkrati, ko so jih pripeljale na cepljenje, dele┼żnih vzgoje o pomenu posameznih cepljenj otrok.

V projekt je bilo vklju─Źenih tudi preko 10.000 mater z otroki do petega leta starosti, ki so bile ob rednem zdravstvenem spremljanju otrok, ko se odkrije najve─Ź podhranjenosti, in ob drugih dejavnosti v prostorih centra in po vaseh dele┼żne zdravstvene vzgoje o pravilni prehranski oskrbi otrok. Ob tem so posebno pozornost namenili 350 materam s podhranjenimi otroki, katerim so s hrano dvakrat tedensko pomagali v zdravstvenem centru v Mukungu. Matere so prejele tudi semena za pove─Źanje pestrosti prehrane otrok in motike.


Velika pozornost je bila namenjena tudi ozave┼í─Źanju o higienskih navadah. Zaradi pomanjkanja higienskih navad v teh krajih zboli veliko ljudi, tako otrok kot odraslih. Ob tem se je 527 ljudi nau─Źilo tudi doma─Źe izdelave mila. Lokalni zdravstveni delavec Laurent, ki v centru izvaja ta ozave┼í─Źanja, je dejal: ┬╗Vidi se ┼że napredek pri ljudeh, kar se ti─Źe higiene, da so lep┼íe oble─Źeni, da nosijo ─Źevlje, vidi se tudi napredek v higieni v njihovih hi┼íah. Vode je v tem kraju dovolj, problem je neozave┼í─Źenost, pa tudi da so ljudje zelo revni in pogosto nimajo denarja, da bi si kupili milo.┬ź


Misijonarka sestra Vesna Hiti, ki bo ob dobroti podpornikov skrbela, da se bodo vse aktivnosti zdravstvene vzgoje v obeh centrih nadaljevale tudi v prihodnosti, je ob zaklju─Źku projekta dejala: ┬╗V okviru projekta je bilo narejenega zelo veliko, tako v materialnem kot na vzgojnem in izobra┼żevalnem podro─Źju. Poznajo se otipljive vedenjske spremembe ljudi z ozirom na higieno, pravilno prehrano otrok, na pravo─Źasna predporodna in poporodna svetovanja, na rojevanje v zdravstvenih ustanovah, na cepljenje otrok in druge vidike skrbi za zdravje. ┼áe posebej pa je viden napredek v skrbi za odgovorno o─Źetovstvo.
Ostaja globoka hvale┼żnost za vse kar smo prejeli. V svojem imenu, v imenu vseh zdravstvenih delavcev ter prebivalcev teh revnih pode┼żelskih krajev, se zahvaljujem Ministrstvu za zunanje zadeve, Slovenski karitas in vsemu velikodu┼ínemu slovenskemu narodu za to veliko potezo
solidarnosti za izbolj┼íanje zdravja in pogojev za ┼żivljenje otrok in ┼żensk v Ruandi.┬ź

Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas

Ve─Ź info: [email protected], 031 344 481

 

Besedilo izjave izra┼ża mnenja Slovenske karitas in ne predstavlja uradnega stali┼í─Źa Vlade Republike Slovenije.